Prvi pomladni meseci so samo ogrevanje za pravo sezono na vrtu, ki se šele začenja. Četudi to pomlad niste bili najhitrejši v svoji ulici, ko gre za solate in grah, četudi vaši sosedje že jedo svoje paradižnike, vaši pa so visoki šele 30 centimetrov, še vedno niste veliko zamudili. Samooskrba je odvisna predvsem od zelenjave, ki jo sejemo prav zdaj. Poletna setev je namreč tista, ki jo bomo pobirali jeseni ali pa jo pustili na vrtovih in v rastlinjakih, da nas bo hranila pozimi.
Zdaj je čas za setev koromača, ki bo zares lepe gomolje naredil jeseni, pa tudi za vzgojo sadik zelja, ohrovta in brstičnega ohrovta, ki jih bomo jeseni pobirali za kisanje. S setvijo brokolija in cvetače pa raje počakajte do julija, da se rastline ne bodo izčrpavale na močnem poletnem soncu. Če imate vlažno in senčno lego, jih lahko posejete tudi prej, saj bodo rastline delale bolj počasi.
Tudi korenovke, posejane konec junija, rastejo veliko bolje kot spomladanske; obdarile vas bodo z velikimi koreni, ki jih boste lahko v zasipnicah in mivki hranili čez zimo. Res je, da za pastinak in gomoljno zeleno ne bo več časa, zato pa je julij pravi čas za setev korenja, rumenega korenja, rumene kolerabe in repe. Tudi pesa ima kratko vegetacijsko dobo, zato vam je na voljo še nekaj časa, če si želite polnih kozarcev vložene pese.
Poletje je čas za endivijo, rukolo in radič. Sejte jih vsakih 14 dni, da si boste zagotovili kontinuirano oskrbo vse do zime … Še vedno je tudi čas za sajenje kumar in bučk. Za buče, ki imajo daljšo vegetacijsko dobo, pa ste že pozni.
Kaj pa fižoli?
Za stročji fižol niste pozni, četudi bo nekoliko zamujal za sosedovim. Če fižol pridelujete za zrnje, je bolje posegati po nizkih sortah s krajšo vegetacijsko dobo. Večina ljudi tega ne ve, toda v odvisnosti od sorte fižol dozori v 50, 60, 80 ali celo 90 dneh po vzniku. Helios in Golden Gate, ki veljata za hitri sorti, od vznika do trgatve strokov potrebujeta približno 60 dni.
Če zdaj sejete paradižnik (dobro ste prebrali – sejete!), bodo sadike nared že v nekaj tednih, vaš paradižnik pa bo morda celo veliko bolj zdrav od tistega, ki je moral v zaprtih prostorih preživeti dolgo zimo in deževno obdobje. V tem primeru svetujem, da izbirate med sortami z manjšimi plodovi, saj bodo paradižniki lepo delali tudi takrat, ko bodo noči že hladnejše, kar pomeni, da boste pridelek pobirali še dolgo v jesen. Domači paradižnikovi omaki je vseeno, ali ste paradižnik pobirali junija ali septembra! Pomembno je, da je vaš, okusen in zdrav.
Ne zamudite niti obilja, ki ga ponujajo travniki in gozdovi. Bezgovi cvetovi, šentjanževka, rman, semena kumine, različna zelišča … Vse to še čaka na vas.
Preberite tudi:
4 letni časi na podeželju
Vrtnarjenja še ni konec!
Samooskrbni.net – o ljudeh, ki vedo, kaj imajo na krožniku
