Splošno

Poletje je čas obilja. Vrtovi so polni življenja, drevesa se šibijo pod plodovi, travniki dišijo po zeliščih, sonce pa vsak dan polni rastline s svojo močjo. Vsak vrtnar dobro pozna trenutek, ko narava podari več, kot lahko sproti pojemo. Takrat se pojavi vprašanje, kako ujeti poletje, da nas bo grelo tudi sredi zime.

V tej epizodi podkasta Za zdravje gostimo Aljaža Plankla in Danijela Motalna iz projekta Naj Raste, ki že vrsto let pomagata ljudem ustvarjati gozdne vrtove in užitne ekosisteme.

Industrijsko kmetijstvo je omogočilo večjo proizvodnjo hrane, vendar je hkrati povzročilo degradacijo tal, izgubo biotske raznovrstnosti in zmanjšanje kakovosti hrane. V tem kontekstu postaja vse bolj očitno, da je prihodnost zdrave prehrane tesno povezana z zdravjem tal.

Kaj danes sploh pomeni biti samooskrben? Je to vrt za hišo, nekaj domačih shrankov in dobra volja, ali pa gre za nekaj širšega? Odgovora ponuja Mateja Reš, kmetica, kuharica, zeliščarka in avtorica mnogih knjig.

Menopavza prinaša številne spremembe, pri katerih ima pomembno vlogo tudi črevesni mikrobiom. Raznolika prehrana, fermentirana živila in rastline iz domačega vrta lahko pomagajo podpreti prebavo, razpoloženje in hormonsko ravnovesje. Tradicionalno znanje o vrtnarjenju, fermentaciji in zeliščih tako postaja dragocena podpora ženskemu zdravju.

Samooskrba z lastno zelenjavo je povsem odvisna od semen, ki jih imamo na voljo za setev in vzgojo sadik. Domača semena niso le vir hrane, temveč tudi genski zaklad, ki se je skozi generacije prilagajal našim tlom, vlagi, temperaturi in ritmu letnih časov.

Učni zeliščni vrt v Zgornji Kungoti je prostor, kjer narava postane učiteljica zdravja. Zelišča, kot so timijan, ameriški slamnik in žajbelj, krepijo imunski sistem in pomagajo pri preprečevanju bolezni. Sanjina vizija o vračanju k naravnim rešitvam tu živi naprej skozi rastline, znanje in skupnost.

V spomin na Sanjo Lončar so na Radiu Ognjišče k pogovoru povabili eno njenih tesnejših sodelavk zadnja leta, Alenko Šoštarič, ki je opisala njuno plodno sodelovanje in vizijo društva Samooskrbni.net.

Skozi tisočletja smo hrano pridelovali na “sončni pogon”. Še danes 80 % sveta hranijo male kmetije, ki zemljo obdelujejo s svojimi rokami in za...

Slovenijo je zajela sadikomanija! Vse več ljudi se vrača k osnovam in doma vzgaja lastne sadike – z ljubeznijo, znanjem in podporo skupnosti. Domače sadike niso le odpornejše in cenejše, temveč tudi varnejša izbira v času, ko prihajajo gensko spremenjena semena. V članku izveste, kako se vključiti v gibanje za samooskrbo, zakaj so SOS-sadike zavarovalnica prihodnosti in kako že danes začeti – tudi če imate le kuhinjsko polico.