Le kaj je lahko lepšega in bolj plemenitega od skupnosti ljudi, ki si prizadeva za lepše življenje skozi kakovostno hrano, ohranjanje okolja, pozitivno razmišljanje in skrb za skupno dobro?
Letošnje poletje je vsem skupaj pokazalo, da so izredno vroče in sušne razmere, še posebej, če so dolgotrajne, izredno naporne, zaradi česar lahko kaj hitro obupamo nad stvarmi, ki smo jih prej počeli z zanosom. V skupnosti pa se je lažje soočati z vsemi izzivi, saj nam predstavlja varnost, moč in boljšo odpornost na nepredvidene situacije.
Takšno vseslovensko skupnost smo zgradili tudi v Društvu Samooskrbni.net in smo nanjo zelo ponosni. Prvič, zato, ker sodelovanje v tej skupnosti bogati naša življenja z novimi znanji, novimi prijateljstvi in večjim občutkom varnosti.
Drugič, ker smo eden redkih živih in delujočih primerov t. i. hibridne skupnosti, kot sociologi imenujejo model skupnosti prihodnosti – srečujemo se namreč tako preko spleta, zaradi česar se lahko vključimo posamezniki iz vse Slovenije, kot tudi v živo, znotraj lokalnih timov, kar nam omogoča krepitev pristnih medosebnih, prijateljskih odnosov in medsebojne pomoči.
In tretjič, ker z našim delovanjem skrbimo za ohranjanje narave. Izobražujemo se o krepitvi zdravja prsti, rastlin in nas samih ter spodbujamo trajnostne prakse tako pri pridelavi hrane kot tudi v vsakdanjem življenju. V nadaljevanju navajam primera takšnih trajnostnih praks.
Rodovitnost zemlje in regenerativno kmetovanje
Regenerativno kmetovanje pomeni ohranjanje zemlje in njene rodovitnosti skozi naše gospodarjenje z njo. A zato nam ni treba imeti kmetije. Četudi smo (le) vrtičkarji, balkonski vrtičkarji ali nič od tega in preprosto radi hodimo v naravo, lahko poskrbimo za obnovo in regeneracijo zemlje.
V društvu načela sonaravnega vrtnarjenja prepletamo s permakulturo in biodinamiko, kjer so zajeti vsi vidiki krožnega gospodarjenja z naravnimi viri. Ker so tla rodovitna le, če so bogata s številnimi mikroorganizmi, skrbimo za čim bolj živa tla: ne prekopavamo jih in vedno pazimo na to, da niso gola – torej, da na njih rastejo rastline ali so pokrita z zastirko.
Kakovostno, rodovitno zemljo si lahko s kompostiranjem pridelamo sami. Hladno kompostiranje ne zahteva veliko časa in zelo malo gre lahko narobe, zato je primerno tudi za začetnike. Če imamo na vrtu kotiček, najbolje nekje v senčnem in nepokritem delu vrta, začnimo pridno nalagati travni odkos, ves populjeni plevel in organske gospodinjske odpadke na kup – v roku dveh do treh let se nam bo od spodaj ustvaril dober kompost. Pridelave lastnega komposta se seveda lahko lotimo na številne načine, odvisno od tega, kaj želimo in kako izkušeni smo že. Več informacij je na voljo v naših programih, kjer so nas strokovnjaki, kot je ddr. Ana Vovk, zelo podrobno podučili o tem.
Zemlji lahko za več življenja v njej dodajamo tudi mikroorganizme, ki jih »pridelamo« sami po načelu »bokaši« – iz organskih gospodinjskih odpadkov na ta način pridobimo kakovostno hranilo za zdrav vrt. Priporočamo tudi, da svojim rastlinam ob zalivanju vsake toliko v vodo dodate malo melase, ki poskrbi za hrano za mikroorganizme.
V skrbi za rodovitno zemljo pa ne smemo pozabiti na vse koristne živalice, ki nam z veseljem pomagajo: razveselimo se vsakega deževnika, žabe, kače, ježka in številnih drugih, ki si zavetje najdejo pri nas.
Skrb za rodovitno zemljo je ključnega pomena, saj samo iz rodovitne in kakovostne zemlje pridelamo kakovostne pridelke. Ko znamo pravilno poskrbeti za kakovost zemlje, postane vrtnarjenje in pridelovanje mnogo bolj lahkotno.
Ko vsaka kapljica vode šteje
Ni pomembno, ali imamo dolgotrajno sušo ali smo sredi deževnega obdobja – lepo je, da z vodo znamo gospodariti in jo varčno porabljati. Brez vode ni življenja in prav žalostno je, da jo mnogi še vedno puščajo teči, medtem ko je ne potrebujejo (npr. ko čakajo, da priteče topla ali mrzla). Kako lahko to spremenimo? Če radi pijemo hladno vodo, jo preprosto hranimo v hladilniku. Če želimo toplo, pa si jo segrejemo na štedilniku. Med umivanjem zob jo zapremo oz. si jo natočimo v kozarček. Posodo pomivamo tako, da je voda med miljenjem zaprta.
Premislimo pa lahko tudi, kaj vse lahko naredimo, da bi zadržali in koristno porabili čim več deževnice. To bo v prihodnje še toliko bolj pomembno, saj nas očitno čakajo vse bolj vroča in suha poletja. Pri Samooskrbnih smo na take razmere dobro pripravljeni, saj so v našem bogatem video arhivu številna predavanja na temo zadrževanja vode. Predstavljeni so tako veliki kot majhni sistemi zadrževalnikov, na primer: s streh lahko speljemo deževnico v zbiralnike, z jarki si lahko uredimo brežino in poskrbimo za zadrževanje vode in vlažnost ali si uredimo ribnik in z njim poskrbimo za celostno kroženje vode.
Na vrtu lahko dobro zadržujemo vodo in vlažnost z vkopano ovčjo volno in zastirko ob rastlinah, v dvignjenih gredah ali gomilah pa položimo na dno stara bombažna oblačila, ki poskrbijo tudi za to, da nenapovedani obiskovalci od spodaj nimajo dostopa ali pa se morajo zelo potruditi, da pridejo do naših vrtnin. Okoli dreves lahko vkopljemo v zemljo listje.
Načinov za vpeljevanje trajnosti v domačo samooskrbo je vsekakor dovolj. Ali jih bomo tudi uporabili, pa je stvar zavestne odločitve posameznika. Morda se je pri tem dobro zavedati, da trajnostni način življenja raste iz majhnih dejanj, predvsem pa se zanj lažje odločimo, če imamo podporo prave skupnosti.
Postani del skupnosti Samooskrbni.net
Vabimo vas, da se nam pridružite in skupaj z nami soustvarjate prihodnost, v kateri želimo živeti. Jesen in zima sta odličen čas za včlanitev, ker imamo običajno več časa, spomladi pa znanje že lahko uporabljamo v praksi. Pridružite se nam, ne bo vam žal. Vsak lahko prispeva nekaj svojega. Vsak se lahko uči. In vsak lahko s svojim zgledom navdihne druge.
Preberite tudi:
Samooskrbni in brezskrbni
Samooskrba skozi otroške oči
