V zadnjih letih smo priča vse večji uporabi parfumov med ljudmi, predvsem med mlado generacijo. Nekritični nakupi, ki velikokrat temeljijo zgolj na čustvenih odločitvah o lepoti vonja, običajno niso podprti s poznavanjem sestavin parfumov in njihovim vplivom na naše zdravje. Kljub temu, da so na trgu dostopni parfumi naravnega izvora, pa je tudi na tem področju veliko nejasnosti in celo zavajanja. Vedeti, kateri parfum je zares naraven, za nepoznavalce pogosto ni enostavno.
Da za parfum lahko rečemo, da je zares naraven, morajo biti naravnega izvora vse njegove sestavine. Parfum je običajno sestavljen iz dišavne kompozicije, alkohola in po potrebi drugih dodatkov. Njihovi deleži so odvisni od vrste izdelka, želene intenzivnosti vonja, topnosti sestavin in načina uporabe. In tukaj se začnejo težave z opredelitvijo naravnega parfuma …
Kdaj so »dišavne kompozicije« naravne
Dišavna kompozicija lahko vsebuje:
- eterična olja – na primer vrtnice, sivke, bergamotke ali sandalovine;
- absolute in druge rastlinske izvlečke – pridobljene z različnimi postopki ekstrakcije;
- izolirane aromatične molekule – na primer linalool ali citral, ki sta lahko naravnega ali sintetičnega izvora;
- sintetične dišavne molekule – za ustvarjanje določenih vonjev, učinkov in obstojnosti;
- tinkture in druge aromatične surovine – odvisno od parfumske formule.
V različnih dišavnih izdelkih (kolonjska voda, parfumska voda, parfum …) je teh sestavin običajno od 2 do 40 odstotkov. Pri običajnem komercialnem parfumu je lahko sintetična večina dišavne kompozicije ali samo njen manjši del, vendar tega samo iz oznake na embalaži žal ne moremo zanesljivo ugotoviti.
Resnici na ljubo je treba zapisati, da se naravne surovine razlikujejo glede na rastlinsko vrsto, poreklo, letino, način pridelave in ekstrakcije. Sintetične dišavne molekule omogočajo večjo ponovljivost vonja, lažje zagotavljanje enake kakovosti in pogosto tudi boljši nadzor nad stroški. Zato lahko tudi znamke z naravno usmeritvijo delno uporabljajo sintetične sestavine, kadar želijo točno določen vonjalni profil parfuma. Kadar je usmeritev parfumerja predvsem estetika vonja parfuma, v manjši meri pa želja po zagotavljanju res naravnega izdelka, jih do neke mere lahko razumemo. Nikakor pa to ni sprejemljivo, kadar se parfum predstavlja kot naraven parfum.
Kdaj je alkohol naraven
Za izdelavo alkoholnih parfumov se pogosto uporablja etanol visoke koncentracije, na primer 96 volumenskih odstotkov. Je dobro topilo za številne dišavne snovi, hitro izhlapeva in pomaga, da se vonj razširi v zrak. V različnih parfumskih izdelkih ga je lahko med 50 in 85 odstotki. Običajno mu je dodan tudi manjši delež vode (do 25 odstotkov). Uporablja se lahko:
- etanol rastlinskega izvora: pridobljen z naravno fermentacijo rastlinskih sladkorjev ali škroba in nato prečiščen;
- sintetični etanol: najpogosteje se industrijsko pridobiva s kemično sintezo iz etena (etilena, C₂H₄). Eten je nenasičen ogljikovodik, ki ga običajno pridobivajo iz fosilnih surovin, predvsem iz nafte ali zemeljskega plina;
- denaturirani etanol (na embalaži pogosto najdemo zapis Alcohol Denat.): etanol, ki so mu dodana sredstva, zaradi katerih ni primeren za pitje; pogosto se uporablja v komercialnih parfumih. Tipična denaturizatorja sta denimo denatonijev benzoat (izredno grenka snov, ki odvrača od zaužitja) ali izopropilni alkohol (ima značilen vonj). Denaturacija pa sama po sebi ne pove, ali je bil etanol pridobljen sintetično ali z naravno fermentacijo.
Zato se na trgu pojavljajo naslednje kombinacije alkohola in dišavne kompozicije:
- sintetično pridobljen etanol + naravna dišavna kompozicija;
- rastlinski etanol + sintetična dišavna kompozicija;
- rastlinski etanol + mešanica naravnih in sintetičnih dišav;
- rastlinski etanol + izključno naravne aromatične surovine.
Tudi če je alkohol rastlinskega izvora, to torej še ne pomeni, da je naraven celoten parfum.
Kaj najdemo v »drugih sestavinah« parfumov
V parfumih se poleg etanola, vode in dišavne kompozicije lahko uporabljajo še različni dodatki. Njihov namen je izboljšati stabilnost, preprečiti oksidacijo, prilagoditi topnost, uravnavati barvo ali omogočiti ustrezno uporabo izdelka. Za te dodatke ne obstaja enoten odstotek naravnih sestavin, ki bi veljal za vse parfume. Nekateri so lahko rastlinskega izvora, drugi sintetični, pri nekaterih pa je mogoče pridobiti enako molekulo po obeh poteh.
Dodatke lahko po namenu delimo na naslednje skupine:
- antioksidanti – upočasnjujejo oksidacijo dišavnih sestavin: tokoferoli (vitamin E), nekateri rastlinski izvlečki, BHT, BHA in drugi antioksidanti;
- sredstva za uravnavanje topnosti – pomagajo ohranjati sestavine raztopljene: nekatere snovi rastlinskega izvora, sintetični solubilizatorji;
- stabilizatorji – pomagajo ohranjati lastnosti izdelka: nekatere naravne smole ali izvlečki, različni sintetični stabilizatorji;
- barvila – dajejo parfumu barvo: nekateri rastlinski pigmenti, sintetična kozmetična barvila;
- sredstva za uravnavanje pH – prilagajajo kislost, kadar je to potrebno: citronska kislina, pridobljena z biotehnološkimi postopki, druge industrijsko pridobljene kisline ali baze.
Kaj zahtevajo standardi EU
V EU je parfumska kompozicija praviloma lahko navedena samo kot “Parfum”. Posamezne dišavne snovi se morajo dodatno navesti, kadar to zahtevajo pravila za označevanje dišavnih alergenov, vendar tak seznam žal ne razkrije celotne formule.
Primer takega označevanja je denimo zapis: Alcohol Denat., Parfum, Linalool, Limonene.
Tak zapis vsebin parfuma nam ne pove, ali je parfum naraven ali sintetičen. Linalool in limonen sta prisotna v številnih eteričnih oljih, lahko pa sta tudi sintetično pridobljena. Njuna navedba torej ni dokaz ne za naravnost ne za sintetičnost parfuma.
V EU za kozmetične izdelke veljajo pravila o varnosti, označevanju in resničnosti oglaševalskih trditev (ISO 9235:2021, ISO 16128, Uredba EU o kozmetičnih izdelkih). Vendar pa ni ene same splošne zakonske definicije, ki bi za vse parfume določala, kolikšen delež naravnih dišavnih sestavin mora izdelek vsebovati, da se lahko imenuje naravni parfum.
Išče se naravni parfum …
Gleda na vse zapisano je jasno, da na trgu veljajo pravila »divjega zahoda«. Privlačne fotografije rastlin na embalaži, omembe cvetov, zelišč in eteričnih olj ter oznake, kot so »botanical«, »plant-based« ali »inspired by nature«, same po sebi ne dokazujejo, da so vse dišavne sestavine naravne. Proizvajalci jih po veljavni zakonodaji niso dolžni primerno zapisati, mojstri marketinga pa to seveda spretno izkoriščajo za različne promocijske namene.
Zanimivo je, da je tudi mednarodno združenje parfumske industrije IFRA januarja 2025 objavilo predlog oziroma priporočeno opredelitev naravne dišavne sestave. Po tem pristopu sintetične molekule, sintetično rekonstruirana eterična olja in kemično modificirane naravne surovine niso primerni za dišavne mešanice, ki se označujejo kot naravne. To kaže, da je tudi parfumska industrija prepoznala potrebo po jasnejši opredelitvi pojma naravno.
Ugotavljanje, ali je parfum resnično naraven, zato meji na resno znanstveno raziskavo. Preveriti bi bilo potrebno:
- navedbo proizvajalca: izrecno mora biti navedeno, ali parfum vsebuje izključno naravne aromatične surovine ali tudi sintetične dišavne molekule;
- dokumentacijo o dišavni sestavi: koristni so podatki dobaviteljev o izvoru surovin, postopkih pridobivanja in morebitnih sintetičnih dodatkih;
- obstoj neodvisnega certifikata z jasnimi merili (npr. NATRUE, COSMOS NATURAL): preveriti je treba, kaj certifikat dejansko potrjuje. Oznaka za naravno kozmetiko, na primer, ni nujno enakovredna certifikatu za parfum, katerega celotna dišavna sestava je naravna.
Ali je tega povprečen uporabnik parfumov zmožen? Močno dvomim. Prav zato bi bilo po mojem mnenju pri primerjavi parfumov smiselno razlikovati med:
- parfumom z naravnimi sestavinami,
- parfumom pretežno naravnega izvora in
- parfumom iz izključno naravnih surovin.
To niso nujno enakovredne kategorije. Parfum izključno iz naravnih sestavin zahteva najbolj jasno dokumentacijo o sestavi. Tudi če parfum vsebuje sto odstotkov naravnih dišavnih surovin, to še ne pomeni, da so naravni tudi alkohol, denaturizacijska sredstva in vsi drugi dodatki. Za trditev o popolnoma naravnem izdelku je treba upoštevati celotno formulacijo.
Obstaja pa še ena pot do popolnoma naravnega parfuma – izdelamo ga lahko sami. Z nekaj študija, morda obiskom kake delavnice naravne parfumeristike in nakupom enostavnih naravnih surovin so naravni parfumi precej enostavni za izdelavo. Ob učenju in izdelavi boste imeli veliko dišečega veselja, vaš izdelek pa bo imel vašo osebno noto, ki ji lahko dodate tudi terapevtski učinek. Dobro izdelan osebni parfum bo preko čuta voha vplival na vaše razpoloženje ter s tem tudi na zdravje. In za to se izplača potruditi.
Preberite tudi:
Bomo zaradi parfuma kmalu spremenili spol?
Dišave, ki pomagajo, in dišave, ki škodujejo
Vabljeni pa tudi k ogledu podkasta Zazdravje z gostjo Evo Nedelko, avtorico članka:
Kako naravni vonji vplivajo na telo in počutje // Podkast Za zdravje št. 9
