Ožeti od nesmisla? 

Ancient statue of Sisyphus with stone. God Zeus punished Sisyphus: he had to roll very big stone to top of high mountain rock, which beforу reach the top rolled back down every time.

Od česa smo tako utrujeni? Zakaj je izgorelosti več kot respiratornih virusov? Zakaj narava in živali pokajo od energije, človeku pa vzame sapo že šestnajst stopnic?

To zimo za pomanjkanje veselja do življenja nismo mogli kriviti vremena. Tako sončnega januarja in februarja že dolgo ni bilo. Zdaj je pred nami marec, ki velja za mesec spomladanske utrujenosti.

Preden izgorelost spremenimo v priročen izgovor za vse, kar nam gre narobe, si oglejmo, kaj to sploh je. Popolnoma se strinjam z lucidno analizo izgorelosti, ki jo je Miha Mazzini podal na portalu siol.plus.

V Sloveniji vse oblike »ne morem več« počutja radi označujemo kot izgorelost. V to vrečo pa stlačimo marsikaj. Miha predlaga, da bi uporabljali (najmanj) tri izraze: zgaranost, izgorelost in ugaslost (glej definicije spodaj).

Večina ljudi v resnici ni zgaranih ali izgorelih, ampak vse bolj ugaslih, saj v delu, ki ga opravljajo, ne vidijo več smisla. Poznam vrsto pravnikov, ki resignirano ugotavljajo, da so bili s tem, ko so menili, da bodo s svojim znanjem in nadarjenostjo služili družbeni pravičnosti, vse preveč naivni. Tudi seznam zdravnikov, ki se vsak dan sprašujejo, v čem je sploh smisel njihovega dela, je vse daljši. Učitelji mi jokajo na rami, vendar ne zaradi plač, ampak zato, ker čutijo, da so postali orodje za poneumljanje celih generacij. Morda so rezultati testov njihovih učencev dobri, vendar se vsak starejši učitelj zelo dobro spomni, kaj je obvladal in razumel njegov učenec pred petnajstimi leti – in kakšen je njegov »izdelek« danes.

Inšpektorjem je dovoljeno udejanjati strogost pri malih ribah, s tistimi velikimi pa njihovi nadrejeni ravnokar igrajo golf ali uživajo na skupnem dopustu. Inštituti za to in ono opravljajo analize, izpolnjujejo bruseljske formularje; toda navadno so njihove analize z nekaj let zamude objavljene v kakem skritem kotičku interneta ali v publikaciji, natisnjeni v nakladi nekaj sto izvodov. Odločevalci se na njihove ugotovitve požvižgajo, javnost pa niti ne ve, da obstajajo.

Kljub poplavi kulinaričnih oddaj večina kuharjev le meša praške, odmrzuje in pogreva. Včasih smo nekaj proizvajali, zdaj pa v večini tovarn izdelke le prepakirajo iz velikih v manjše ovojnine, nekaj sestavin zmešajo ali zlepijo – in temu rečejo domači izdelek.

Bolj ko je naše življenje razvito, več nesmiselnih, izžemajočih in duhamornih delovnih mest proizvaja. Koliko izpolnjenosti s svojim delom lahko čuti delavec, ki privija en sam vijak v avtomobilski karoseriji, ali šivilja, ki vse življenje šiva levi srajčni rokav? Koliko trgovskega znanja in spretnosti potrebuje trgovka, ki gre z optičnim čitalnikom čez blago in vas vpraša »gotovina ali kartica«? Avtomehanik je bil nekoč pravi mojster, zdaj pa vaš avto le priključi na računalnik, nato pa tam, kjer je nekaj »crknilo«, zamenja celoten sklop, ne da bi sploh dobro vedel, za kaj gre. Koliko je še takih, ki opravljajo delo, ki ne prinaša nobenega drugega veselja kot to, da je na voljo denar za položnice!

Mednarodne raziskave kažejo, da je v razvitem svetu tovrstnih delovnih mest čedalje več – kmalu jih bo že polovica. Raziskava, ki so jo opravili med nizozemskimi delavci, je pokazala, da jih kar 40 odstotkov meni, da opravljajo nesmiselno delo, v Angliji pa je takih 37 odstotkov. Naših zaposlenih o tem še niso spraševali.

Bolje zgarani kot ugasli!

Veliko nas je odraslo s popotnico »uči se, da ti ne bo treba delati«. Lopate smo se bali bolj kot tepeža, zato smo prijeli za svinčnik (in pozneje tipkovnico). Da je lopata izginila s seznama možnosti, so »odgovorni« poskrbeli tudi z razvrednotenjem slehernega fizičnega dela in s precenjevanjem marsikaterega delovnega področja, ki je samo sebi namen.

Najplemenitejša dela, taka, ki imajo smisel, ki služijo človeku in naravi, skorajda ne omogočajo preživetja. To dandanes izkusi vsakdo, ki se romantično odloči, da se bo vrnil k naravi in se začel ukvarjati z ekološkim kmetovanjem. Če tega ne počnete kot še svež upokojenec z zagotovljeno osnovno eksistenco, ne morete razumeti, kako je mogoče pridelati zdrav pridelek, nato pa ga prodajati po ceni nekaj centov za kilogram.

Nekaj je hudo narobe, če tisti, ki delajo z otroki, skrbijo za bolne ljudi ali pridelujejo našo hrano, za to ne zaslužijo niti 4 evrov na uro, nato pa jim nekdo, ki prejema sejnine v znesku 200 evrov ali pa za svojo svetovalno uro zaračuna 100 evrov, razlaga, da se morajo še bolj potruditi.

Sistem nas na vsakem koraku sili, naj sprejmemo ugaslost namesto zgaranosti. Češ, saj drži, ponujamo vam nesmiselno delo, zaradi katerega boste morali pogosto zatreti celo lastno vest, vendar bo na vašem računu vsaj več denarja, svojo nesrečo pa boste lahko kompenzirali z nakupi, potovanji in večjo kreditno sposobnostjo.

Ne bom pozabila nekega davnega marca, ko sem se odločala, kaj bom študirala. Ko je oče slišal, da želim pisati, mi je rekel, da to pride v poštev le pod pogojem, da se bom pred tem bogato poročila. Ko sem mu povedala svojo drugo željo, da bi postala učiteljica, mi je odvrnil: »Ali želiš umreti samska, lačna in premražena?« Zakaj mi takrat ni nihče rekel: »Delaj to, kar te najbolj veseli, pa boš brez konkurence. Delaj to, kar je dobro za vse, in na koncu boš vedno dobila več, kot boš dala.« To lekcijo sem se morala naučiti po daljši poti.

Številni jo ravnokar jemljejo na Onkološkem institutu. Ali kot pravi Karel Gržan: »Učili so nas hrematistiko, ne pa ekonomije. Ekonomija stvarstva deluje povsem drugače, kot vam jo razlagajo tisti, ki vas želijo zasužnjiti. Le tisto, kar ima smisel, v čemer je ljubezen in kar služi človeku, polni naše baterije. Tam, kjer srce žari, ni izgorevanja.«


Mali slovar po Mihu Mazziniju:

Zgaranost je preobilica dela, ki nam zlomi telesne moči. Toda ko se spočijemo, lahko nadaljujemo.

Izgorelost (burnout) je posledica osebnostne motnje, pri kateri svoje bistvo dokazujemo s podleganjem perfekcionizmu in bežanjem pred odnosi. Pri tem ne gre le za utrujenost telesa, temveč za zlomljenost duha.

Ugaslost (boreout) je izgorelosti povsem podobno stanje, ki ga povzroči opravljanje nesmiselnega dela.

Za poglobljeno razumevanje vzrokov izgorelosti in poteh iz nje priporočamo v branje besedilo Inštituta za razvoj človeških virov.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj