Zgarani, zastareli in nesposobni za delo?

aged craftsman working with leather mature man

V Sloveniji bo čez pet let vsak četrti zaposleni starejši od 55 let. Povprečna starost se stalno povečuje. Človek, ključni element za uspešnost podjetij, se stara. Da ne zastareva, je potrebno ukrepanje.

Kar desetina zaposlenih v Sloveniji je stara med 55 in 64 let¹. Povprečna starost ob upokojitvi je trenutno nekaj manj kot 60 let, obeta pa se nam, da bo znatno višja. Po napovedih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) naj bi delež zaposlenih, starih od 55 do 64 let, do leta 2030 v številnih evropskih državah predstavljal celo 30 % vseh zaposlenih. To je že danes velik izziv, še večji bo v prihodnosti.

Slika: Delež zaposlenih v EU glede na starostno strukturo

Vir: EU-OSHA, 2015²

Zaposleni bomo zaradi daljšega delovnega življenja dlje izpostavljeni škodljivim vplivom služb. Pričakujemo lahko višji odstotek delavcev s kroničnimi zdravstvenimi težavami (visok pritisk, kardiovaskularne bolezni, diabetes …) in posebnimi potrebami. Še zlasti v panogah in na delovnih mestih, za katere so značilni velika fizična in/ali psihična delovna obremenitev, fizično delo ali netipičen delovni čas. Ne pozabimo, 40-60 % bolniških odsotnosti lahko pripišemo stresu oziroma psihosocialnim obremenitvam.

Je starejši delavec sploh dober delavec?

Starejši zaposleni so lahko motivirani, sposobni in konkurenčni v tem, kar delajo. Kot vsaka skupina zaposlenih, imajo svoje slabosti in prednosti. Na nekaterih področjih, kot so izkušnje, znanje, poznavanje ljudi in procesov, imajo prednosti pred mlajšimi. Zavedati se moramo njihovih potencialov in jih spodbuditi, da jih uporabijo.
Starejši delavec je vir delovnih in življenjskih izkušenj, je zvest podjetju, zna širše razmišljati, ima socialno mrežo, pozna tveganja in lahko prenaša znanje na mlajše. Svoje potenciale pa lahko izkoristi le, če cenimo njegov prispevek in mu kot družba in podjetje nudimo možnost, da kompenzira svoje primanjkljaje in nadgradi prednosti. Ravno glede tega imamo v Sloveniji velike težave.

Slovenija povsem na repu EU glede starejših zaposlenih

V okviru EU ima Slovenija teoretično največji potencial za dvig stopnje delovne aktivnosti starejših do ciljne vrednosti 75 % (kar 8,5 odstotne točke). To pomeni, da je delež starejših, ki so zaposleni, primerjalno z EU, zelo nizek. Zgovoren je tudi podatek, da v Sloveniji vstopamo na trg dela pozneje kot v drugih državah EU in ga prej zapuščamo.

Slika 1: Stopnja zaposlenosti (delovne aktivnosti) starejših v OECD državah v letu 2014

Vir: EUROFOUND: Šesta evropska raziskava o delovnih razmerah, 2016

Slika pokaže, da je Slovenija povsem pri repu, ne le v primerjavi z državami EU, pač pa tudi drugimi razvitimi državami OECD. Slovenija enostavno nima ustreznega odnosa do starejših na trgu dela.

Med državami članicami EU so anketiranci v Sloveniji podali najbolj negativno splošno dojemanje kvalitete dela zaposlenih, starejših od 55 let. Delež anketirancev, ki menijo, da starejši zaposleni doprinesejo k družbi, je v Sloveniji zgolj 45 %, v EU 65 %, na Finskem celo 74 % (Eurobarometer, 2012). Zlasti negativen odnos do starejših v Sloveniji imajo vodje.

Zaskrbljujoče je tudi razmišljanje o sposobnosti za delo v poznih delovnih letih. Zadnja, šesta raziskava o delovnih pogojih EUROFOUND, je potrdila, da je Slovenija na zadnjem mestu po pritrdilnih odgovorih na vprašanje, ki so ga zastavili starejšim od 55 let, ali bodo lahko trenutno delo opravljali v prihodnjih petih letih (Eurofound, 2015). Zelo nizek je tudi odstotek starejših, pripravljenih delati po upokojitvi (zgolj 16 %, v primerjavi z EU povprečjem, ki znaša 33 %).

Slovenija že od leta 2006 naprej redno prejema opozorila Evropske komisije o prihodnji ranljivosti za družbo in blagostanje posameznikov, kot posledici staranja prebivalstva.
Pomagati ali upokojevati

Trend staranja je neugoden za delodajalce, zato je podpora starejšim zaposlenim pomembna, ker:
1. se struktura razpoložljivih kadrov spreminja in v povprečju postaja vse starejša,
2. v številnih poklicnih skupinah primanjkuje kakovostne delovne sile,
3. imamo v Sloveniji izrazito negativen odnos do starejših delavcev,
4. ne izkoriščamo potenciala starejših, ki predstavljajo visok delež vseh zaposlenih, kot ga sicer prodorne zahodne države,
5. bo do leta 2025 Slovenija, po podatkih CEDEFOP, potrebovala kar 43 % delovne sile z visoko usposobljenostjo.

Podpora starejšim zaposlenim je zato še kako smiselna in koristi podpore starejšim zaposlenim se kažejo v:
1. Izboljšanju produktivnosti in rezultatov v povprečju vse starejših sodelavcev.
2. Ohranjanju njihove delovne sposobnosti in motivacije do upokojitve.
3. Zagotavljanju boljšega sodelovanja med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi.
4. Večjem ugledu zaposlovalcev med potencialnimi iskalci zaposlitve.


Nepovratna sredstva za aktivno staranje delovne sile – ASI

EU in RS se zavedata resnosti tega vprašanja, zato so na voljo finančna sredstva in drugi ukrepi za podporo starejšim zaposlenim. Tako bo predvidoma v petek, 16. 4. 2021, objavljen zadnji razpis v okviru projekta Celovita podpora za aktivno staranje delovne sile – projekt ASI. Za podjetja in po novem tudi zadruge bo na voljo 4,7 milijona evrov, ki jih bo možno porabiti za sofinanciranje usposabljanj in izobraževanj starejših na področju osebnega in kariernega razvoja ter izdelavo strategije za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih.

Zakaj ne bi pridobili sredstev, saj je s pridobljenimi sredstvi možno narediti veliko za boljše zdravje, uspešnost in motivacijo starejših zaposlenih?

Ne zamudite kratkega roka za oddajo, ki je le od 19. do 23. 4. 2021!

Odgovore na vprašanja, kako pridobiti ta sredstva in dobiti morebiti potrebno pomoč pri pripravi vloge ter kako najti strokovna, starejšim prilagojena usposabljanja konzorcija VITAL&CO, lahko dobite v prispevku 4,7 milijona evrov za podporo starejšim zaposlenim.


¹Starejši na trgu dela, 2013, Statistični urad Slovenije, https://www.stat.si/doc/pub/starejsi.pdf 

²http://professional.eguides.osha.europa.eu/en/why-ageing-relevant-occupational-safety-and-health

Prejšnji članek4,7 milijona evrov za podporo starejšim zaposlenim
Naslednji članekZavestno hranjenje je pomembnejše od same hrane

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj