Je stres nalezljiv?

Attractive tired young businessman in eyeglasses is rubbing his eyes while working in office
Zagotovo že veste, da je pasivno kajenje (dim, ki ga vdihavamo v navzočnosti kadilcev) domala enako škodljivo, kot če bi kadili sami. Manj znano je, da stres poleg človeka, ki ga doživlja, zastruplja tudi vse, ki so v njegovi bližini. Ali povedano drugače – stres je nalezljiv: kdor »ga ima«, ga povzroča tudi drugim.
Znanstveniki že dolgo ugotavljajo, da se čustva širijo podobno kot virusi. Stres ni nikakršna izjema. Raziskava Tanie Singer z Inštituta za kognitivne in možganske študije Max Planck in Clemensa Kirschbauma z Univerze za tehnologijo v Dresdnu so pokazale, da zadrževanje v bližini osebe, ki je pod stresom, tudi v našem telesu sproži stresni odziv.
Med testom so od prostovoljcev zahtevali, naj rešujejo zahtevne matematične probleme in odgovarjajo na vprašanja. Pri 95 odstotkih prostovoljcev je prišlo do hitrega dviga ravni kortizola (stresni hormon) v krvi. To ni presenetljivo. Bolj zanimivo je, da se je raven stresnega hormona dvignila tudi pri opazovalcih, ki jim sploh ni bilo treba reševati nalog in odgovarjati na vprašanja – do velikega povišanja ravni kortizola je prišlo kar pri 26 odstotkih.
Učinek je bil še večji, če so bili med opazovalci tudi partnerji in sorodniki oseb, ki so sodelovale v testu – raven kortizola se je povišala kar 40 odstotkom opazovalcev. Je bilo v ozračju preveč stresa?
Še bolj zanimivo je, da so se podobni razultati ponovili tudi pri prostovoljcih, ki niso bili udeleženi v testu, in so jim samo predvajali posnetek testiranja?

Otroci so zelo občutljivi na stres staršev!

Raziskovalci s Kalifornijske univerze v San Franciscu so na telesa mamic pritrdili kardiovaskularne senzorje in nato od njih zahtevali, naj javno nastopijo pred kritično naravnano komisijo. Pri tem so merili njihov srčni utrip in druge kazalnike stresa.
Ko so se mamice vrnile k svojim otrokom, ki so se v času njihovega nastopanja igrali v drugem prostoru, so ugotovili, da so imeli vsi otroci popolnoma enak srčni utrip kot njihove matere, kar dokazuje, da so tudi na daljavo zaznali materin stres in ga podoživeli v lastnem telesu.

Ali obstaja zaščita pred sekundarnim stresom?

Če se nočemo nalesti stresa drugih, si lahko pomagamo samo s povečanjem svoje pozornosti. Če ostanemo v svojem telesu in sedanjem trenutku, lahko budno opazujemo dogajanja v drugih, ne da bi njihov stres samodejno sprožil stresni odziv v našem telesu.
Če pa se prepustimo čustvovanju drugih, obstaja velika verjetnost, da nas bo zajel val njihovega stresa. Budno opazovanje ne pomeni, da smo hladni in nezainteresirani, ampak da zavestno spremljamo odzive svojega telesa. Denimo, da opazujete sodelavko in vidite, da jo je zajela panika, kar bi lahko sprožilo stres tudi v vašem telesu. Ali če vidite, da je direktor jezen, kar bi kaj hitro tudi v vas sprožilo živčnost. Kot boste opazili, je mogoče nalezljivost stresa preprečiti že v trenutku, ko ste ga sposobni prepoznati in dojeti, da ni nujno, da bi tudi sami zapadli v takšno stanje. Panična je sodelavka – nobene potrebe ni, da bi bili tudi vi! Direktorjeva jeza ni vaša jeza.
Ni kaj, pozornost dela čudeže. Obenem je naše edino orodje, ki lahko prepreči, da bi nas vse bolj stresno okolje vsakič znova posrkalo vase.
Povzeto po članku: Mike Bundrant, Naturalnews
Vir: http://www.mpg.de, http://inlpcenter.org

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj