Kdor ima vrt, je bogat, pravijo. Nima pa vsakdo te možnosti, posebej v mestih. Tudi sama sem bila mestni otrok, a sem že kot deklica svoje prve vrtnarske izkušnje dobila pri babici, kjer sem imela gredico z redkvicami, korenčkom, grahom in jagodami. Tudi danes ni drugače – otroci so enako navdušeni, če jim le znamo priti naproti na živ in zanimiv način.
Kako se otroci z veseljem izklopijo iz virtualnega sveta, navdušeno opazujemo v Društvu Samooskrbni.net. Naši člani v delo na vrtu redno vključujejo svoje otroke, ki se največ naučijo ravno z zgledom. Sonaravno vrtnarjenje, opazovanje, kako rastlina raste od semena dalje, in kaj sploh pomeni, da se neka jed znajde na krožniku, vse to je neprecenljivo znanje, ki ga ne morejo ujeti v nobenem učbeniku.
Zato smo v društvu vsakič znova veseli družbe otrok, najsi bo na polju krompirja, čičerike, repe ali gredicah zdravilnih rastlin na učnem zeliščnem vrtu. Medgeneracijski prenos znanja poteka povsem spontano.
Sodelovanje z lokalno skupnostjo
S pomočjo Samooskrbnih je zrasel tudi šolski ekološki zelenjavni vrt pred OŠ Kungota v Zgornji Kungoti. Pri projektu Šolski podeželski vrt – Mak smo z učenci prvega razreda spomladi sadili sadike graha, pora, blitve, solate, listnatega ohrovta, peteršilja, sejali korenček, nato v maju še paradižnik, papriko, sladko koruzo, stebelno zeleno in melancane ter tako obogatili šolski vrt.
Najmlajši učenci ga pridno zalivajo, spoznavajo in opazujejo rastline, postavljajo vprašanja in se učijo pravilne setve in sejanja. Višji razredi pridelane vrtnine uporabijo pri gospodinjstvu ali v šolski kuhinji za šolsko malico – kot različne namaze, enolončnice in druge zanimive, okusne jedi. Lepo je videti, kako so učenci motivirani in se z radostjo učijo o samooskrbi, kar je osrednji cilj projekta.
Že tri leta zapored vabimo učence osnovne šole tudi na poučen in zabaven ogled našega učnega zeliščnega vrta, ki ga imamo pri Hiši vseh generacij v Zgornji Kungoti. Gostili smo že tudi njihove goste iz tujine v okviru mednarodnega projekta Erasmus. Otroci višje stopnje so za naš učni zeliščni vrt pri tehničnem pouku izdelali napise na lesenih označevalcih rastlin. Skupaj smo jih nato namestili na gredice. Od takšnega sodelovanja imamo koristi vsi.
Obisk lokalnih kmetij
Med poletnimi počitnicami so mnogokrat na delu tudi babice in dedki, ki poskrbijo za otroke, ko je šola zaprta. Tedaj se ponudi izredna priložnost, da starejša generacija mlajšo kaj nauči o živalih, rastlinah in hrani, ki zraste ali se ustvari na kmetijah. Ni potrebno veliko – le poiskati najbližjo kmetijo. Te so danes že modernejše in mnoge med njimi tudi odprte obiskovalcem in turistom.
V času poletnih počitnic Samooskrbni organiziramo ogled samooskrbne ekološke kmetije Planko&Kleh (Koza.si) na Svetem Štefanu, kjer gojijo sanske, srnaste in anglo-nubijske koze ter pridelujejo kozji sir in druge mlečne izdelke. Seveda je to najbolj zanimivo za otroke, saj dan na kmetiji preživijo kot kozji pastirji.
Kmetija, s katero naša člana Maruša in Skaš preživljata svojo družino, obsega 3,5 ha površine. Poleg pašnikov, vrta, rastlinjaka, sadovnjaka in nasada lešnikov, je še velik prostor namenjen kokošim, racam in goskam, pretežni del kmetije pa je seveda namenjen kozam. Posest krasi še čudovit večji bajer, ki nudi prijetno osvežitev. Najbolj pogumni otroci so se tudi okopali.
Koze so res izredno krotke, udomačene in željne čohljanja. Z jutranjo in večerno ročno molžo dobijo povprečno 2 do 3 litre mleka na kozo. Otroci si molžo ogledajo in se v molži lahko tudi preizkusijo. Spoznajo, da imajo koze mladiče enkrat letno: najprej imajo po enega, nato običajno dvojčke, ni pa tako redko, da katera od koz povrže tudi trojčke. Letno imajo tako čez 30 mladičev, od katerih nekaj izbranih mladic obdržijo na kmetiji za nadaljnjo rejo. Seveda je degustacija kozjih dobrin bolj atraktiven del obiska, saj lakota in izredni okusi, ki božajo brbončice, naredijo svoje.
Kar doživijo otroci na tak dan, je pomembno za vsa njihova čutila, skozi igro se učijo in spoznavajo elemente sonaravnega bivanja in spoštovanja dela.
So-oskrba in sodelovanje pri skupni pridelavi poljščin na skupni njivi
Odkar je bilo pred štirimi leti ustanovljeno društvo, so skupne njive krompirja posameznih lokalnih timov postale že kar stalna dobra praksa. Vedno so z nami na delu tudi otroci, ki spoznavajo delo na njivi, rastline in razne živali, tudi škodljivce. Morda smo res zelo uspešni pri vzgoji krompirja in že dve leti nismo imeli koloradskih hroščev, a prvo leto so bili najbolj navdušeni nad pobiranjem hroščev prav otroci.
Pri pobiranju krompirja, ko nam ob izkopavanju pomaga traktor in naš priljubljen kmet Zvonko, smo na njivi cele družine. Skupaj delamo in si medsebojno pomagamo pobirati naš priljubljen pridelek za ozimnico. Ko nam je v lanskem letu odlično uspela kranjska strniščna repa, je bilo na njivi prav veselo: otroci so iskali in pulili najbolj debele repe, jih primerjali med seboj in iskali rekorderke.
Poleg pridelane ekološke hrane, ko vemo, kaj bomo jedli v naših družinah, je za otroke izjemno pomemben tudi prikaz in spoznavanje opravil in vsekakor tudi povezovanje z naravo. Ta vez bo ostala v naših otrocih za vse življenje.
