Izmensko delo povezujejo z nekaterimi kroničnimi boleznimi in obolenji. Pri ljudeh, ki daljša obdobja delajo v nočni izmeni, obstaja veliko večje tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, presnovnih težav, srčno-žilnih bolezni, razjed, prebavnih težav in debelosti.
Pomanjkanje spanja povzroči prezgodnje obrabe, spreminja presnovo in vpliva na tek, raziskave pa so pokazale, da imajo delavci, zaposleni v izmenah, višjo raven trigliceridov v krvi kot tisti, ki delajo podnevi. Poleg vseh teh zdravstvenih tveganj imajo zaposleni, ki delajo v izmenah, pogosto slabe prehranjevalne navade in neuravnoteženo prehrano.
Statistika
| Delovno aktivni ljudje, ki delajo ponoči – Slovenija, 3. četrtletje 2019 | |
| Št. delovno aktivnih ljudi | |
| Običajno | 88.000 |
| Včasih | 110.000 |
| Nikoli | 783.000 |
Vir: SURS, raziskava Aktivno in neaktivno prebivalstvo
Ena od težav, ki je posledica nočnega dela, je pomanjkanje hormona melatonina, ki se tvori ponoči, izpostavljenost svetlobi pa zavira njegovo proizvodnjo. Ljudje, ki delajo v nočni izmeni ali pa opravljajo večizmensko delo, pogosto ne spijo dovolj, dolgotrajno pomanjkanje spanja pa je slabo za zdravje. Izmensko delo tudi moti cirkadiani ritem in povzroči, da smo neusklajeni z zunanjim okoljem in vedenjskimi cikli.
Duševno zdravje
Ko nočna izmena zmoti hormonsko ravnovesje, posledično povzroča tudi vse več duševnih in socialnih težav. Zato je depresija pogostejša pri ljudeh, ki delajo v nočni izmeni. Delajo takrat, ko drugi spijo, spijo pa takrat, ko so njihov partner in otroci budni, zato trpi družinsko življenje, oni pa so vse bolj odtujeni od tistih, ki živijo po sončni uri.
Učinkovitost in kakovost na preizkušnji
Čeprav delodajalci nočno izmeno vpeljejo zaradi večje storilnosti, je tvegana tudi zanje. Ponoči prihaja do več napak, poškodb in okvar. Neprespani delavci, ki budnost ohranjajo s kavo in z energijskimi pijačami, imajo slabšo koncentracijo in daljši odzivni čas, pri reševanju nalog pa delajo več napak. Ljudje pogosto napačno presojajo stopnjo zaspanosti; verjamejo, da so budni in sposobni sprejemati pravilne odločitve, čeprav je njihova presoja vprašljiva.
Raziskava, ki je vrednotila delo medicinskih sester, je pokazala, da so tiste, ki so delale ponoči ali izmensko, poročale o slabi kakovosti spanca, vsaj enkrat na teden so zamudile v službo, v službo in domov so se peljale dremaje, poročale pa so tudi o nezgodah in napakah pri opravljanju dela.
Tudi obsežna raziskava prometnih nesreč je pokazala, da so delavci, ki delajo v nočni izmeni, pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah. Enako velja za vse, ki delajo v izmenah, daljših od devet ur. Nasploh so prometne nesreče pogostejše ponoči, še bolj pa po več zaporednih dneh nočnega dela.
Do motenj pri delu lahko pride zaradi nočnega dela, večizmenskega dela in celo zgodnjega jutranjega dela. Tovrstno delo lahko povzroči kronično pomanjkanja spanja, pri katerem človek nikoli ne »dohiti« zadostne količine spanca; tako nastaja vse večji »spalni dolg«, ki se pozneje pokaže v obliki številnih zdravstvenih težav.
Kako si pomagati do boljšega spanca podnevi?
Idealno bi bilo ujeti ritem, pri katerem bi spali od poldneva naprej, ko tudi naravne energije podpirajo globlji spanec. To pomeni, da bi se zjutraj vrnili iz službe, pozajtrkovali in počeli vse, kar počnejo ljudje, ki se iz službe vračajo popoldne. K počitku bi se morali odpraviti ob 12. uri in spati do 20. ure. Spati bi morali v čim bolj temnem in tihem prostoru. Ko bi se zbudili, bi »pozajtrkovali« in se odpravili na delo. Telesu je treba do hitrejše sprostitve in večje proizvodnje nujno potrebnega melatonina pomagati tudi z naravnimi dodatki.
