Najpogostejše napake pri krepitvi imunskega sistema

Tired old senior business woman taking off glasses suffers from eyestrain, stress, headache, fatigue after computer use work in office. Exhausted sick mature lady feels eye strain problem at workplace

Nespametno prizadevanje za krepitev imunskega sistema se lahko hitro konča z njegovim poslabšanjem. Driska, slabost, bolečine v želodcu in ledvične težave so le nekatere od možnih posledic napačne krepitve imunskega sistema. To zagotovo ni bil vaš namen. Zato poglejmo, kje se skrivajo pasti – in kako se jim izogniti.

ABC o vitaminu C

Vitamin C je zagotovo pomembna prvina krepitve imunskega sistema. Če vam tega vitamina primanjkuje, so tkiva »razmehčana«, v njih nastaja manj kolagena, njihova obnova je upočasnjena, peša tudi resorpcija železa, pri kateri je vitamin C pomemben sodelavec.

Čeprav je zelo koristen, vitamin C pri številnih ljudeh draži sluznice in ustvarja pekoč občutek v želodcu. Uživanje visokih odmerkov lahko povzroči tudi slabost, drisko in dodatno obremenitev ledvic. Ta vitamin je vodotopen, zato se njegovi presežki že v nekaj urah po zaužitju izločijo z urinom, toda če v telesu ostaja preveč neuporabljenega vitamina C, imajo ledvice z njim več dela. Drži: med bojem z boleznijo njegova poraba naglo poskoči, zlasti če so napadena pljuča. Takrat ga res potrebujemo daleč več, kot znaša dnevno povprečje. Toda če takšne zelo povečane potrebe ni, utegne redno jemanje odmerkov, ki presegajo 2000 mg na dan, pomeniti resno obremenitev in povečati tveganje za nastanek ledvičnih kamnov. To se zgodi zato, ker se presežni vitamin C skozi ledvice izloča v obliki oksalatov. Študija, v okviru katere so odrasli dvakrat na dan zaužili po 1000 mg vitamina C, je že po šestih dneh pokazala, da se je količina oksalatov v urinu povečala za celih 20 odstotkov.[1] Zato je treba količino nujno prilagoditi stvarnim potrebam.

Kako uživati vitamin C?

Namesto enega udarnega odmerka, ki ga bomo že po nekaj urah sprali iz telesa, je vitamin C bolje uživati po večkrat na dan, torej po malem. V obliki prehranskega dopolnila ga raje vzemimo takrat, ko ga ne vsebuje tudi hrana, ki jo bomo zaužili. Jemanje na zalogo, torej večkrat na teden v večjih odmerkih, je povsem nesmiselno, saj pomeni zgolj nepotrebno obremenjevanje organizma, obenem pa ne bo ustvarilo zalog vitamina C.

Pri uživanju vitamina C iz naravnih virov je možnost, da bi v telesu nastajali presežki, zelo majhna, saj zagotovo ne boste jedli po 30 pomaranč ali 13 paprik na dan. Pri prehranskih dopolnilih pa se hitro uštejemo in pomislimo, da več pomeni tudi boljše.

Viri in oblike vitamina C

To, kar večina ljudi pozna pod imenom vitamin C, je umetno pridobljena askorbinska kislina. Izdelujejo jo ob pomoči kemičnih procesov ali pa procesa encimske obdelave, v katerega so čedalje pogosteje vključeni tudi gensko spremenjeni encimi.

Vitamin C v naravni obliki ponujajo šipkov prah, pa tudi prah iz acerole in sadeža kamu kamu, ki so veliko nežnejši do večine želodcev, njihova biorazpoložljivost pa je veliko boljša (vitamin C v naravni obliki je namreč vezan na številne druge naravne antioksidante, s katerimi deluje sinergično). Do želodca je najnežnejši vitamin C v obliki estrov.

Če pa na prvo mesto postavljate hitro biorazpoložljivost in dvig zalog, kar je pomembno predvsem pri ljudeh s kroničnim pomanjkanjem vitamina C, je najbolje uživati liposomske oblike, pri katerih je vitamin že povezan z maščobnimi molekulami, zaradi česar hitro pripotuje do celic. Takšna oblika vitamina Cima ima dokazano šestkrat boljši izkoristek in je primerna takrat, ko moramo hitro odpraviti njegovo pomanjkanje.

C kot CINK

Če ne želimo podleči virusom, ne smemo pozabiti na zagotavljanje zadostne količine cinka. Cink je namreč zelo pomemben pri obvladovanju virusov in bakterij ter pri celjenju poškodb, poleg tega podpira čut za vonj in okus, ki sta na udaru pri koronavirusni bolezni.

Cink vsebujejo številni oreščki, semena, jajca … Pri dodajanju v obliki prehranskih dopolnil je treba biti previden, saj večina cinka ostane telesu nedostopna. Da ga lahko telo dobro uporabi, mora biti cink v kelatni obliki. Najbolje se vsrkava cink v obliki cinkovega pikolinata, cinkovega citrata, cinkovega acetata in cinkovega monometionina.

Vitamin D

Že vrabci na strehi čivkajo, da se obramba dihal začne z vnašanjem zadostnih količin vitamina D. Tega se očitno nismo naučili vsi, saj naš nabiralnik polnijo številna vprašanja, ki nam dajejo vedeti, da pravilna uporaba tega vitamina ni samoumevna.

Sprašujete nas, ali ga morate jemati vsak dan, ali bi morali poleg vitamina D3 jemati tudi vitamin D2, kakšne količine morate uživati, da boste dosegli optimalno zaščito …

Vse to so dileme z velikim D, saj odgovori niso preprosti. Vitamina D2 in D3 nista različna vitamina, kot velja za tiste iz skupine B. Vitamin D2 je oblika vitamina D, ki se mora v telesu pretvoriti v obliko D3, katere delovanje se najbolj približa temu, kar poteka v telesu, kadar ta vitamin nastaja pod vplivom sončnih žarkov. Oblika D3 je torej za telo veliko uporabnejša. Koliko zaužitega vitamina bo telo v resnici izkoristilo, pa se razlikuje od posameznika do posameznika. Večina raziskav povezuje doseganje minimalne potrebne ravni z uživanjem najmanj 2000 enot na dan. Številna priporočila pravijo, da za optimalno raven zadošča od 2000 do 4000 mednarodnih enot na dan. Toda nekateri ljudje ga lahko jemljejo tudi po desetkrat več, vendar vseeno ne dosežejo dviga ravni vitamina D v krvi. In nasprotno, zaradi jemanja zelo velikih odmerkov vitamina D v obliki prehranskih dopolnil lahko pride do predoziranja, ki žal povzroča enake težave kot njegovo pomanjkanje. Zato je treba pri jemanju večjih količin občasno preveriti raven vitamina D v krvi in tako uravnati osebni odmerek (sprva vsake tri mesece, pozneje vsakih šest mesecev).

V nasprotju z vodotopnimi vitamini lahko vitamin D uživamo tudi »na zalogo«. V tujini terapevtski protokoli določajo tedensko raven, ki jo dosežemo tako, da uživamo vitamin D vsak dan po malem, dvakrat na teden v večjem odmerku ali pa v kombinaciji z izpostavljanjem sončnim žarkom.

Probiotiki

Tudi na tem področju se še vedno pojavlja tisoč in ena dilema. Nenehno prejemamo vprašanja, kateri sevi so najboljši, kdaj jih uživati, kako pogosto, koliko časa …

Praviloma se preveč ukvarjamo z izbiro probiotičnih »zvezdnikov«, premalo pa z razumevanjem delovanja mikrobioma; ta je namreč veliko več kot zgolj seštevek sevov, ki jih uživamo. Vse, kar lahko kupimo v obliki liofiliziranih sevov (kapsule, vrečke …), so le »interventne enote«, ki pridejo na bojišče, da bi umirile napade patogenov na črevesno steno. Ni mišljeno, da bi ti »specialci« za vekomaj ostali na našem ozemlju. Mir v črevesju nastane šele takrat, ko se na vojno območje vrnejo njegovi prvotni prebivalci in znova začne delovati civilna družba. To pomeni, da po hitri sanaciji poškodb, ki jih lahko povzročijo antibiotiki, kemoterapija, kortikosteroidi ali kaka okužba, potrebujemo veliko širši nabor sevov (govorimo o tisočih različnih sevih!), ki se bodo nato harmonizirali. Večina teh sevov pa do nas ne more priti v obliki liofiliziranih praškov. Številni lahko preživijo le v tekočih medijih z visokim deležem desnosučnih mlečnih kislin, zato bomo dobili veliko večji nabor sevov, če jih bomo uživali v obliki tekočih pripravkov ali domačih fermentiranih jedi in pijač.

Dobro delujoč mikrobiom je temelj imunskega sistema, kajti vse, kar zaužijemo, gre skozi proces predelave in dodelave, ki poteka ob pomoči mikroorganizmov v črevesju. Ko ga uglasimo, je tudi izkoristek vsega, kar zaužijemo (s prehranskimi dopolnili vred), veliko boljši, zato bomo enak učinek dosegli z nekajkrat manjšimi odmerki, kot jih potrebujejo tisti, pri katerih je črevesje nezmožno opravljati to nalogo.

Prebava ter presnova oziroma izkoristek hranil je samo en razlog, zakaj mora biti mikrobiom uravnovešen. Drugi, še pomembnejši, je nenehna interakcija mikroorganizmov s celicami imunskega sistema in s tem njihov neposredni vpliv na delovanje imunskega sistema. Koristni mikroorganizmi so tudi prva linija obrambe naših sluznic, saj preprečujejo, da bi na njih prihajalo do vnetij, alergij in avtoimunskih reakcij.

Nedavno objavljena raziskava, ki so jo opravili na Kitajski univerzi v Hongkongu, razkriva, da imajo pacienti, ki prebolevajo covid-19, precej drugačno sestavo mikrobioma kot zdravi posamezniki.

Ekipa znanstvenikov je med februarjem in majem 2020 preiskovala krvno sliko, blato in zgodovino bolezni pri stotih hospitaliziranih pacientih s koronavirusno boleznijo. Pri tretjini pacientov so te preiskave ponovili trideset dni po prestani okužbi. Sočasno so analizirali tudi enake vzorce 78 zdravih oseb.

Raziskava je pokazala, da sestava mikrobioma vpliva na izraženost simptomov pri okužbi z novim koronavirusom, verjetno prek procesa moduliranja odziva imunskega sistema. Za osebe, pri katerih je prišlo do večjih zapletov, je bilo značilno pomanjkanje mikroorganizmov, o katerih je znano, da modulirajo imunski odziv pri okužbi. Pri bolj zapletenih primerih so ugotovili večje količine nekaterih bakterij, kot so Ruminococcus gnavus, Ruminococcus torques in Bacteroides dorei. Hkrati so zaznali nizko raven mikroorganizmov, o katerih je znano, da aktivno pomagajo imunskemu sistemu, kot sta Faecalibacterium prausnitzii in Bifidobacterium bifidum. (https://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-9137823/Bacteria-GUT-affects-Covid-19-severity.html)

Imunomodulatorji ali imunostimulanti?

Ker bodo virusi v vseh svojih različicah še dolgo naši spremljevalci, je treba optimizirati tudi zmogljivosti imunskega sistema. Zato je pomembno poznati razliko med snovmi, ki sprožajo hiter odziv imunskega sistema, in tistimi, ki delovanje imunskega sistema prilagajajo stvarnim potrebam. Prve so sirena, ki razglaša preplah, četudi gre zgolj za vajo. Druge so sposobne hitro razglasiti preplah, kadar je to potrebno, vendar ga tudi preprečiti, če se naš imunski sistem pretirano odzove in s tem ogroža vitalne funkcije (denimo s prevelikim povišanjem telesne temperature, s pretiranim izločanjem sline in sluzi …).

Ne vemo, ali je to lastnost novih virusov ali kaka sistemska pomanjkljivost človeškega imunskega sistema, vendar se vse pogosteje dogaja, da je naš imunski odziv napačen – včasih preveč zapoznel, spet drugič nesorazmerno močan. Pri obvladovanju svinjske gripe in številnih respiratornih virusov so se denimo zelo dobro izkazali pripravki, ki so prispevali k ustreznemu upravljanju imunskega odziva. Največ dokazov o tem mehanizmu delovanja je na voljo za alkoholni izvleček celotne rastline ameriškega slamnika (s korenino vred). Naravno zdravilo Echinaforce A. Vogel tudi znanstveno dokazano deluje na novi koronavirus in na številne druge respiratorne viruse.

Imunomodulatorno učinkujejo tudi sladki koren, ingver in sirup iz bezgovih jagod, vendar v primeru bezgovih jagod še ni na voljo standardiziranih in registriranih naravnih zdravil, pri katerih bi natanko poznali mehanizem delovanja in dolgoročno odmerjanje.

Če imunski sistem ne deluje optimalno, kar je še posebno izrazito pri ljudeh s kroničnimi boleznimi in z avtoimunskimi zdravstvenimi težavami, tovrstna preventiva seveda ne zadošča. Njihov imunski sistem namreč ne deluje usklajeno, zaradi česar je imunomodulacija nujna tako za izboljšanje osnovnih zdravstvenih težav kot tudi za preventivo pred zimskimi obolenji. Znanstveno potrjeno odlično delujejo naravni laktično fermentirani polipeptidi, ki povišajo raven ključnih celic imunskega sistema, kot so makrofagi in NK-celice, ter harmonizirajo vzajemno delovanje pomembnih osi imunskega sistema.

Presnovna matematika

Ker o presnovi vemo tako malo, pogosto na eni strani dodajamo, na drugi pa odvzemamo. Raziskave so pokazale, da 100 mg vitamina C, zaužitega ob hrani, ki vsebuje železo, za 67 odstotkov poveča resorpcijo železa. Toda kava, ki jo popijemo po kosilu, resorpcijo železa zmanjša za celih 80 odstotkov! Tako ledvicam naložimo dvojno delo – draži jih tako kofein kot presežek vitamina C.

Če še ne obvladate vseh podrobnosti, na katere je treba biti pozoren pri samooskrbi zdravja, si oglejte naše delavnice na spletnem naslovu https://delavnice.zazdravje.net.

V okviru delavnice Naredi sam: Naravne rešitve za krepitev protivirusne obrambe, smo za vas pripravili seznam vseh živil, samoniklih rastlin, začimbnic in užitnih rožic, s katerimi lahko vse leto varno vzdržujete optimalno raven vitamina C. Naložba v delavnico je manjša od cene enega samega kakovostnega prehranskega dopolnila, zato ne zapravljajte denarja in zdravja zgolj zaradi nevednosti.

Ne zamudite naših delavnic! 


[1]   Reviews in Urology, VI/3, 2004, str. 167.

 

Prejšnji članekIniciativa slovenskih zdravnikov – pismo podpore kolegu
Naslednji članekČemaž – zeleno cepivo

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj