Nekoč smo občudovali ljudi, ki so dočakali visoko starost. Danes nas vse bolj navdušujejo tisti, ki pri osemdesetih hodijo v hribe, pri devetdesetih še vedno obdelujejo vrt in pri stotih ohranjajo vedrino ter zanimanje za življenje. Dolgoživost namreč ni zgolj vprašanje let. Je vprašanje vitalnosti, pretočnosti in sposobnosti, da življenje živimo polno čim dlje.
Zanimiv vpogled v razumevanje dolgoživosti ponujajo modre cone – regije po svetu, kjer ljudje nadpovprečno pogosto dosegajo visoko starost in ostajajo dolgo časa zdravi. Med najbolj znanimi so Okinawa, Sardinija in Nicoya. Njihove skupne značilnosti vključujejo predvsem rastlinsko prehrano s svežimi, nepredelanimi živili, vsakodnevno naravno gibanje namesto intenzivnih kratkotrajnih naporov, tesne socialne vezi in močan občutek skupnosti ter učinkovite načine zmanjševanja stresa skozi ustaljene rutine in pozitiven življenjski slog.
Kaj je dolgoživost
Dolgoživost pogosto povezujemo z visoko starostjo, vendar gre za veliko več kot zgolj število let, ki jih preživimo. Življenjska doba nam pove, kako dolgo živimo, dolgoživost pa odpira vprašanje, kako ta leta preživimo. Cilj ni le podaljševati življenje, temveč čim dlje ohranjati zdravje, vitalnost, samostojnost in dobro počutje.
Današnji življenjski slog je hiter, zapolnjen s številnimi obveznostmi, zaradi katerih so misli neprestano zaposlene in so velikokrat brez »predaha« in umirjenih trenutkov. Tehnologija je omogočila nenehno dosegljivost, zato pogosto občutimo mentalno utrujenost, pritisk in preobremenjenost. Marsikdo se vsakodnevno sooča s stresom, pomanjkanjem časa, premalo gibanja ter nezdravimi prehranskimi navadami, kar negativno vpliva na telesno in duševno zdravje. Tudi kadar si želimo jesti zdravo, je to pogosto težko, saj je veliko sodobne hrane močno predelane in hranilno revne. Nič čudnega torej, da ljudje vse bolj hlepimo po uravnoteženem, mirnem in zdravem načinu življenja. Zrela leta si želimo preživeti v čim boljši formi in aktivno.
Dolgoživost in biohekanje (biohacking) – kako telesu pomagati, da ostane vitalno
Čeprav beseda biohekanje zveni sodobno, je njegovo bistvo preprosto: razumeti, kaj naše telo potrebuje za dobro delovanje, in ga pri tem čim bolje podpreti. Cilj ni zgolj živeti dlje, temveč čim dlje ohranjati energijo, gibljivost, mentalno ostrino in dobro počutje.
Temelji dolgoživosti ostajajo enaki kot nekoč, sodobni pristopi pa skušajo te procese dodatno podpreti tudi z različnimi terapijami in tehnologijami, ki spodbujajo prekrvavitev, obnovo tkiv in optimalno delovanje celic.
V ospredju so mehanizmi, povezani z zdravim staranjem organizma, kot so učinkovito delovanje mitohondrijev, celična obnova (avtofagija) ter ohranjanje vitalnosti tkiv. Vse več pozornosti je zato namenjene pristopom, ki podpirajo naravne sposobnosti telesa za regeneracijo in ohranjanje življenjske energije skozi vsa življenjska obdobja.
Kako izboljšati svoj krvni obtok
Številna sodobna bolezenska stanja so tesno povezana z delovanjem kardiovaskularnega sistema, saj je zdravje srca in ožilja ključnega pomena za pravilno delovanje celotnega organizma. Motnje v krvnem obtoku, zmanjšana prekrvavitev ter poškodbe žil lahko sčasoma vplivajo na delovanje različnih organov in tkiv ter povečajo tveganje za razvoj številnih kroničnih bolezni (npr. ateroskleroza, kronične rane, kronična venska insuficienca, krčne žile, limfedem, diabetično stopalo, erektilna disfunkcija).
Ohranjanje zdravega kardiovaskularnega sistema je eden izmed temeljnih dejavnikov za dolgoročno zdravje, vitalnost in kakovost življenja. Stavek dr. Rudolfa Weyergansa, inovatorja, izumitelja in ustanovitelja podjetja, ki proizvaja medicinske in kozmetične naprave za ohranjanje dolgoživosti, to dobro povzame: »Flow is the name of the game,« kar bi lahko prevedli v smislu, da je pretok ključ do vitalnosti. Govorimo seveda o dobrem pretoku krvi, limfe in energije v telesu. Veliko sodobnih težav je namreč posledica “blokad”, ki jih ustvarjajo pomanjkanje gibanja, pogosta izpostavljenost stresu, neuravnotežena prehrana in preobremenjenost.
Že prvi vesoljski poleti so pokazali, da breztežnost pomembno vpliva na krvni obtok. Zaradi teh izzivov so leta 1962 začeli razvijati rešitve za izboljšanje pretoka krvi in podporo srčno-žilnemu sistemu. Tako so med drugim razvili tudi komoro za kardiovaskularno stimulacijo, ki jo je odobrila tudi NASA. Leta 1999 so znanstveni razvijalci v nemškem centru za vesoljske polete in dr. Weyergans razvili napravo za intermitentno vakuumsko terapijo (IVT), ki omogoča povečanje prekrvavitve in venskega refluksa. Danes se uporablja v medicini, rehabilitaciji in centrih za dolgoživost. Deluje na principu izmeničnega nadtlaka in podtlaka, s čimer vpliva na različne fiziološke procese v telesu. Pripisujejo se ji številne koristi, kot so optimizacija endotelne funkcije, spodbujanje mitohondrijske biogeneze in celičnega metabolizma, zmanjšanje oksidativnega stresa in telesnih vnetij, povečanje avtofagije in aktivacija celičnih popravljalnih mehanizmov ter tudi nevroprotektivno delovanje in vpliv na zmanjšanje tveganja za kardiovaskularne zaplete.
Ne pozabimo pa še na najpomembnejše: kako »pretočno« je naše življenje na splošno. Ko imamo dovolj energije za stvari, ki nas veselijo, in ko telo, srce in um delujejo usklajeno, vitalnost postane naraven del življenja.
Preberite tudi:
Kisik – nevidna moč za zdravje in dolgoživost
Kako živeti dolgo in dobro: skrivnosti dolgoživosti po dr. Petru Attii
Staranje – ga pospešujete ali upočasnjujete?
