Na vitaminu D od rojstva do smrti?

386

Polemike o smotrnosti dodajanja vitamina D že pri dojenčkih so v zraku, odkar vlada ta doktrina. Gre za eno od najbolj perečih in pogostih razprav na raznovrstnih starševskih platformah. Na drugi strani pa povsem pozabljamo na moč sonca kot edinega resnično naravnega vira vitamina D.

In je završalo! Kako, prosim? Sonce? Sonce vendar škoduje! Sonce povzroča raka! Vse to je res. Tako kot je res, da enake učinke povzroča tudi panično umikanje pred sončnimi žarki. Še posebno, če to počnemo že z majhnimi otroki.

Oboje pa je nedvomno tudi posel, ki čedalje bolj cveti. Na trgu je kar nenadoma ogromno pripravkov z vitaminom D (če se želimo izogniti tistemu na recept), še dlje pa je na prodajnih policah na tisoče čudežnih krem, ki naj bi nas obvarovale pred nevarnimi sončnimi žarki. Kje je torej prava mera?

Ali otrok sme na sonce?

Odgovor ni enoznačen. Pri tem je namreč potrebne kar nekaj zdrave kmečke pameti. Z dojenčkom nikakor ne gre hoditi na žgoče sonce, vendar to ne pomeni, da ga moramo pred soncem varovati ves dan. Dopoldne in pozno popoldne je »vozičkanje« popolnoma varno, saj ima voziček strešico, dojenček je vsaj deloma oblečen, paziti moramo le, da mu sonce ne sije naravnost v obraz. Nikakor pa vozička ni treba z vseh strani zapirati s tetra pleničkami. Nekaj posrednega sonca mu bo kvečjemu dobro delo. Pri tem seveda velja biti zmeren – skrbimo za ustrezno hidracijo. Če otročka med sprehodom podojimo, to storimo v senci, sicer pa ga zaščitimo s klobučkom.

Kaj pa zunaj vozička? Nekoliko večji dojenčki že radi kobacajo. Na vrtu jim v senci pogrnimo odejico, jih po potrebi zaščitimo z oblačili – in brezskrbno odkrivanje trav in cvetlic se lahko začne. Seveda se temu izognemo sredi dneva, ko je sonce najvišje in ko prodira celo skozi najgostejše drevesne krošnje.

Mehanska zaščita

Znašli so se tudi proizvajalci posebnih oblačil za zaščito pred soncem. Tako lahko malčkom kupite posebne majčke in klobučke, v katerih lahko brezskrbno plavajo. Tako boste izognili uporabi krem z zaščitnim faktorjem, vprašanje pa je, v kolikšni meri so tovrstna oblačila iz umetnih materialov primerna za dolgotrajno uporabo na nežni otroški koži.

Mehanska zaščita so lahko tudi povsem običajna oblačila, vendar naj bodo lahna ter izdelana iz kar se da naravnih materialov, kot so bombaž, lan, svila … Še klobuček in primeren čas dneva, pa boste lahko brez skrbi, da bo sonce škodovalo vašemu sončku.

Kaj pa lička, rokice, nogice?

Seveda otroka ne moremo v celoti oviti v oblačila. Ko se z njim odpravite na kolesarjenje, denimo, ali pa je otrok dalj časa v morju/na plaži (zlasti ob neprimernih urah), mehanska zaščita ni dovolj. Takrat je seveda treba poseči tudi po kremah z zaščitnim faktorjem. Roko na srce, vsi otroci niso najbolj zadovoljni, če se morajo kopati v oblačilih, četudi so tista hitro sušeča. Še posebno letos, ko skorajda nismo imeli priložnosti, da bi kožo postopno privadili na sonce, je previdnost pri sončenju še kako na mestu.

Konec maja, ko smo naposled dočakali sonce, je bilo že tako močno, da bi posledice utrpela tudi odrasla oseba, ki bi se soncu dalj časa izpostavljala brez ustrezne zaščite. To vam lahko potrdi vsakdo, ki je konec maja kolesaril ali vrtnaril brez mehanske zaščite ali uporabe kreme z zaščitnim faktorjem.

Katero kremo izbrati v poplavi izdelkov?

V prvi vrsti takšno brez spornih umetnih dodatkov, kot so kemični filtri. Te vsebujejo konvencionalni pripravki, ki jih najdete na vseh trgovinskih policah in v vsaki lekarni. Glede na uradna priporočila o količini kreme, ki jo je treba nanesti na kožo, so ti izdelki neprimerni, še posebno za nežno otroško kožo. Vemo namreč, da ves arzenal kemije zelo hitro prodre v otroški krvni obtok in lahko dolgoročno prinese zelo neljube posledice.

Veliko varnejši so povsem naravni pripravki za zaščito kože pred soncem, saj vsebujejo mineralne filtre, ki niso razdrobljeni na nanodelce. Takšne kreme pa imajo eno slabost – so slabše mazljive in na koži puščajo belkasto plast. Toda prav to je lahko – še posebno pri otrocih – tudi velika prednost. Tako namreč hipoma vidimo, na katerih mestih je treba nanesti še nekaj kreme. In resnici na ljubo – otrok, zlasti majhnih, ta belkasti lesk nikakor ne moti, starši pa smo lahko mirnejši, če otrok nikakor noče iz morja.

Pomemben pa ni le mineralni filter, temveč celotna sestava kreme. Weleda ponuja tudi še posebno nežno kremo oziroma mleko za najmlajše (s faktorjem 50 ali 30). Obe različici vsebujeta planiko, rastlino, ki je med svojim domovanjem v visokogorju razvila globoko prijateljstvo s soncem. Tako kot se planika zna zaščititi pred njegovimi neželenimi učinki, to modrost prenaša tudi na nas, če uporabimo njene zdravilne moči v pripravkih. Ekološko kokosovo olje in karitejevo maslo v kombinaciji s planiko ter mineralnimi filtri zagotavlja povsem varno izbiro tako za dojenčke kot za večje otroke in odrasle.

Za lažjo odstranitev belega sloja kreme, pa tudi peska, mivke in drugih drobnih delcev lahko iz njihove bogate serije naravnih izdelkov za dojenčke izberete še neparfumirano negovalno olje z ognjičem.


Preberite tudi:
Sončna krema ali sončna hrana?
Vitamin C – na dopust ne odhajajte brez njega!
Preveč sonca je nevarno, premalo pa še bolj!

Prejšnji članekSamooskrbno zavarovanje
Naslednji članekZakaj srce poleti »pregori«?
Sabina Topolovec je urednica spletnih tedenskih novic Zazdravje.net, avtorica številnih prispevkov, soavtorica več knjig, med drugim tudi trilogije o začimbah Ščepec in avtorica knjige Zdravilna moč začimb za otroke. Posebej jo zanimata področji zdravja otrok in priprave zdravih obrokov. O teh in drugih temah predava in vodi delavnice v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. V projektu sodeluje od leta 2009.

2 KOMENTARJI

  1. Se strinjam z zgoraj napisanim. Nisem pa zasledila direktnega odgovora na pomenljiv naslov članka, v mislih imam dojenčke. Verjetno je njim smiselno dodajati D vitamin v obliki kapljic? Ker z malim izpostavljanjem v zgodnjih dopoldanskih in pozno popoldanskih urah se namreč v telesu ne tvori D vitamin.
    Lp.

    • Pozdravljeni,
      težko je odgovoriti enoznačno, ker na to vpliva zelo veliko dejavnikov. Že samo živila dojenčkov so pogosto obogatena z vitaminom D. Tudi mamice, ki dojijo, tega prenašajo na otroka in tu je zopet odvisno od tega, kako dobro je z njim preskrbljena mama. Zagotovo pa vitamina D dojenčkom zdravniki niso predpisovali od nekdaj in tudi količine in starost (smernice, torej) se tukaj precej spreminjajo. Če bi sledili naravi in bili zunaj od zgodnje pomladi do pozne jeseni (seveda ne v najbolj žgočem soncu), je res vprašanje, če je dodajanje tako nujno, vsaj v sončnem delu leta. Če niste prepričani in dvomite v zadostno preskrbo, seveda dodajajte kapljice. Lahko pa se tudi odločite za testiranje, ki vam bo natančno pokazalo, kakšno je stanje vitamina D v telesu vašega otroka. Vse dobro.
      Lp, Sabina

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj