Ko otrok zboli, pogosto pravimo, da ima “šibko odpornost”. A sodobna znanost razkriva precej drugačno sliko. Številni otroci nimajo šibkega imunskega sistema, temveč napačno naravnanega. Njihova obramba se pretirano odziva na povsem nenevarne snovi, kot so cvetni prah, pršice ali določena živila, hkrati pa je manj učinkovita tam, kjer bi morala biti najbolj odzivna – pri resničnih povzročiteljih bolezni.
Kako pisan je svet vaših mikrobov?
Začnimo na začetku – ob rojstvu. Že dolgo je znano, da ob prehodu skozi porodni kanal otrok »podeduje« tudi mamin mikrobiom, zato je vaginalni porod veliko boljša popotnica kot carski rez. A mikrobiom se prenaša tudi kasneje, znotraj vse družine, ko si delimo hrano, prostor in fizični stik. Danes tudi znanstvena plat kaže, da si partnerji delijo bistveno več bakterijskih vrst kot naključna populacija in to ne le za začetku zveze (ko je strast najmočnejša in je telesnega stika pogosto več), temveč tudi akumulativno skozi leta.
Marsikomu se poraja vprašanje, zakaj se zdravje otrok tako krha, ko pa živimo v času obilja, čistoče in sodobnega zdravstva. Epidemiološki podatki kažejo, da so v zadnjih desetletjih v zahodnem svetu močno narasli alergije, astma, ekcemi, vnetne črevesne bolezni in avtoimunska obolenja. Danes vemo, da preveč sterilno okolje ni odgovor. Imunski sistem za pravilno zorenje potrebuje stik z raznolikimi mikroorganizmi, s katerimi je človek sobival skozi večino svoje evolucije – z mikrobi iz zemlje, z živalmi in fermentiranimi živili. Ti niso le spremljevalci našega življenja, temveč tudi učitelji imunskega sistema. Tudi po tej plati znanost pritrjuje modrostim našim prednikov (čeravno so jih v to bolj prisilile razmere same). Medtem ko so naše babice in prababice delale na polju, so se otroci igrali v zemlji, v hlevu in bili vsak dan v stiku z naravo.
Pomemben pa je še en vidik, na katerega le redko pomislimo. Zakaj včasih težko umirimo dojenčka, čeravno je njegova plenička suha, je nahranjen in naspan? So res vedno krivi zobki ali kolike? Pozabljamo, da otrok kot spužva vpija počutje staršev, četudi prepir, obup, nemoč, žalost niso izraženi na glas. Ko so starši umirjeni, je takšen tudi otrok. A spoznanja znanosti gredo še naprej. Danes vemo, da pogost stres v družini ruši tudi raznolikost črevesnih mikrobov in posledično otrokovo imunost.
Antibiotiki – rešitev z nujnimi obrestmi
Antibiotiki lahko rešujejo življenja, žal pa jih prepogosto še vedno »zlorabljamo« za manj resna stanja. Poglavitna težava je v tem, da z zdravljenjem ne izgubimo le dela mikrobov, ki so povzročili okužbo, ampak tudi velik del tistih, ki vsak dan skrbijo za zdravo prebavo, uravnavajo imunski sistem in varujejo črevesno pregrado.
Mikrobiom se po antibiotični kuri sicer začne obnavljati, vendar se ne vrne vedno v prvotno stanje. Nekatere bakterijske vrste potrebujejo več mesecev, da si opomorejo, nekatere pa se sploh ne vrnejo. Še posebej občutljivo je prvo leto otrokovega življenja, ko se imunski sistem šele uči razlikovati med prijatelji in sovražniki. Raziskave kažejo, da imajo otroci, ki so v tem obdobju prejeli več antibiotičnih kur, trajnejše spremembe v sestavi črevesnega mikrobioma. Zmanjšajo se skupine bakterij, ki proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline – snovi, s katerimi črevesni mikrobi hranijo črevesno sluznico, ohranjajo njeno neprepustnost in pomagajo uravnavati pretirane imunske odzive.
Ta nevidni živi svet, ki ga z antibiotiki tako korenito pretresemo, si le stežka zares predstavljamo. Precej bolj otipljive pa so posledice. Dolgoročne raziskave pri otrocih namreč kažejo, da vsaka antibiotična kura v zgodnjem otroštvu nekoliko poveča verjetnost za razvoj astme, zgodnja izpostavljenost antibiotikom pa je povezana tudi z večjo verjetnostjo prekomerne telesne teže v kasnejšem otroštvu. Otrok, ki je v prvih štirih letih življenja prejel 3-4 antibiotične kure, je tudi bolj dojemljiv za alergije, ponavljajoča se vnetja ušes, vnetno črevesno bolezen in številne druge težave, ki jih le redko povežemo s pravim vzrokom. Tudi zdravimo jih ločeno, ne da bi pomislili, da imajo težave morda skupni imenovalec.
Bi lahko kolesje zavrteli nazaj?
Prvi probiotik, ki vam ga ponudijo v lekarni ali ga izberete med TV-oglasi, bo težko popravil vse posledice. Veliko boljša izbira so večstopenjsko fermentirani napitki (ki so hkrati pro-, pre- in postbiotik). Za temeljito obnovo mikrobioma (posebej po večkratnem jemanju antibiotikov ali pri otrocih z alergijami) črevesna sluznica potrebuje še dodatno aktivno podporo v obliki naprednih polifenolnih kompleksov. Zelo priporočljiva je tudi sočasna podpora s kakovostnimi maščobnimi kislinami omega-3 v trigliceridni obliki, ki prispevajo k umirjanju vnetnih procesov in podpirajo naravne procese obnove tkiv.
Za konec spomnimo, da je črevesje tudi mesto, kjer telo vsrka večino hranil. Če je mikrobiom porušen, je izkoristek vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi slabši. Tudi najboljši izbor živil na krožniku ne zmore popraviti posledic, dokler je otrokov mikrobiom okrnjen.
Nihče od nas ne more vedno sprejemati popolnih odločitev. Prav zato je dragoceno spoznanje, da mikrobiom ni nekaj, kar oblikujemo le ob rojstvu, ampak ga soustvarjamo vsak dan. Vsak obrok, vsak stik z naravo, vsak objem in vsaka skrbna odločitev prispevajo svoj delček v skupno košarico otrokove odpornosti.
