Številne bodoče mame se, ko razmišljajo o prihajajočem porodu, ne poglabljajo posebej v to, katere možnosti so jim na voljo ter kako lahko vsaka od njih vpliva nanjo in na otroka. Pogosto se zgolj prepustijo navodilom zdravstvenega osebja v porodnišnici in zaupajo, da bo slednje kar najbolje poskrbelo za to, da bo celoten proces potekal čim bolj gladko. Pa je standardiziran porod v porodnišnici res edina in optimalna izbira? Se dovolj zavedamo dolgoročnih učinkov, ki jih lahko ima porodna izkušnja tako na mamo kot na otroka?
Zanimivo je, da te tematike sploh niso tako nove, kot se morda zdi. Francoski porodničar Frédérick Laboyer se je namreč že v 70. letih prejšnjega stoletja spraševal, kako porod vpliva na otroka, na podlagi svojih raziskovanj pa je napisal knjigo Rojstvo brez nasilja, katere nova izdaja je pred kratkim izšla v slovenskem jeziku.
V njej je predstavil porod s perspektive otroka, pri čemer je podal številne napotke, kaj narediti, da bi bil porod bolj ljubeč in spoštljiv do novorojenčka, kot je v zdajšnjih razmerah. Čeprav je bil v času svojega življenja pogosto deležen nerazumevanja s strani drugih zdravnikov, pa je njegovim besedam v zadnjem času pripravljeno prisluhniti in jih razumeti čedalje večje število ljudi.
Jok otroka kot odraz šoka
Za otroka prihod na svet predstavlja veliko spremembo. Bitje, ki je bilo devet mesecev vajeno bivanja v materinem telesu, kjer je bila skorajšnja tema, temperatura med 36 in 37 stopinj Celzija, vez z mamo pa konstantna, se rodi v povsem drugačen svet. Dobra novica je, da bi bilo dovolj le nekaj manjših sprememb ustaljene rutine v porodnišnicah, da bi otrok ob rojstvu in nekaj ur po njem občutil čim manj stresa.
Navajeni smo, da otrok ob rojstvu zajoka, slednje pa nam služi tudi kot dokaz, da je z njim vse v redu. Na drugi strani pa dr. Laboyer v svoji knjigi razlaga, da je krčevit jok pravzaprav odziv na travmo, ki jo otrok doživlja, ko porod ne poteka na zanj ustrezen način.
Že to, da so luči v porodni sobi običajno zelo močne, samo okolje pa je večinoma precej hrupno (glasno dajanje navodil, veliko ljudi na kupu in občasno kričanje), lahko otroka spravi v veliko stisko. Zanj bi bilo veliko bolje, če bi porod potekal ob pritajeni svetlobi ter v mirnem in tihem okolju.
Otroci, ki se rodijo v spodbudnem, mirnem in intimnem vzdušju, pri čemer je mama mirna in se dobro počuti, so lahko ob porodu tudi povsem tihi, umirjeni in zadovoljni.
S prerezom popkovine ni dobro hiteti
Dojenček je devet mesecev dihal skozi popkovino, kmalu po prihodu na svet pa se navadi dihati s pljuči, vendar pa je ključnega pomena za njegovo dobro počutje, da je ta prehod čim bolj postopen. Prehiter prerez popkovine, ki se ga v porodnišnicah običajno izvrši le nekaj minut po rojstvu, otroku povzroči stres. Optimalno bi bilo, da bi bila popkovina prerezana takrat, ko neha utripati. Tako bo otrok deležen tudi vseh hranljivih snovi, ki mu jih posteljica nudi ob prihodu na svet, piše dr. Laboyer v svoji knjigi.
Otroci z lepo porodno izkušnjo so bolj sproščeni, samozavestni in gibljivi
V porodnišnicah otroka običajno le nekaj minut po porodu od matere odnesejo tuje roke, da ga lahko stehtajo in ocenijo njegovo zdravstveno stanje. Pa se s tem res tako mudi? Otrok, ki je bil celo nosečnost v toplem materinem trebuhu, po rojstvu potrebuje predvsem občutek varnosti. Slednjega mu lahko da le mama. Dr. Laboyer je prepričan, da lahko tehtanje izvedemo tudi nekaj ur kasneje, prve tri ure po porodu pa naj bi bile namenjene vzpostavljanju vezi med mamo in otrokom. Če to ni mogoče, je tudi očetovo naročje dobra izbira. Njegov glas je namreč otroku domač, zato mu tudi ta predstavlja varen pristan.
Če poskrbimo, da je porodna izkušnja za otroka čim lepša, s tem ne vplivamo zgolj na njegovo počutje na njegov rojstni dan. Številni strokovnjaki ugotavljajo, da se otroci, ki so imeli za sabo lep porod, tudi kasneje v življenju razlikujejo od tistih z neprijetno izkušnjo. Otroci, ki imajo za sabo prijetno porodno izkušnjo, naj bi bili bolj sproščeni, samozavestni, manj zakrčeni in bolj gibljivi, poleg tega pa naj bi se tudi kasneje v življenju počutili bolj varne od vrstnikov z neprijazno porodno izkušnjo, je razložila Tjaša Pavček, prva doula (obporodna spremljevalka) v Sloveniji in založnica nove izdaje knjige Rojstvo brez nasilja.
Umetni popadki niso tako nedolžni, kot se zdi
O posledicah, ki jih lahko neprijetna porodna izkušnja pusti na otroku, govori tudi Nina Jenštrle, diplomirana psihologinja in doula, ki že več kot 14 let organizira Priprave na čudovit porod. »Celotna porodna izkušnja, vse, kar se pri porodu zgodi, vpliva tudi na otroka. Takrat namreč nastane matrica, s katero gre otrok skozi življenje,« je razložila v knjigi Srčni pogovori, pri čemer je opozorila, da lahko velike posledice puščajo nekateri rutinski posegi v porod, ki dejansko niso bili potrebni.
Kot primer je omenila umetne popadke, ki so seveda nekaj povsem drugega kot naravni popadki, ki jih sproža žensko telo. Prepričana je, da so ti v porodnišnicah prepogosto uporabljeni (ko to dejansko ni potrebno) in da niso tako nedolžni, kot se morda zdi. Ob preučevanju ljudi, rojenih s pomočjo umetnih popadkov, ki so se v spominu vrnili nazaj v čas poroda, je bil zaznan občutek, da so bili oropani nečesa pomembnega; odvzeta jim je bila rojstna pravica do moči, s katero se rodimo, zaradi česar se lahko tudi kasneje v življenju počutijo bolj pasivne.
Dobra novica je, da živimo v času, ko so številne informacije o tem, kako načrtovati porod, da bi bila porodna izkušnja kar najbolj varna in prijetna, enostavno dostopne. Tako se lahko ženske pred tem pomembnim dogodkom dobro informirajo o možnostih, ki so jim na voljo.
Veliko koristnih informacij ponujata tudi knjigi Moj porodni načrt avtorja Marsdena Wagnerja in Modrost rojevanja avtorice Ine May Gaskin. Tudi porodnišnice so v zadnjem času čedalje bolj pripravljene prisluhniti željam parov in jim pomagati do želene porodne izkušnje.
Preberite tudi:
Premislek o porodni bolečini
Eterična olja kot podpora v nosečnosti
Poporodni čas ni tabu
