Preveč sonca je nevarno, premalo pa še bolj!

Portrait of beautiful woman wearing straw hat with large brim at beach and looking at camera. Closeup face of attractive smiling girl with freckles and red hair. Happy mature woman enjoing summer vacation at sea.

Večina patogenih mikrobov sovraži sonce! Ste na površinah, obsijanih s sončnimi žarki, že kdaj videli plesen? Tudi kvasovke, virusi in bakterije sovražijo sonce! To je razlog več, da se ga veselimo in čim več časa preživimo na prostem.

UV-obsevanje je široko razširjeno dezinfekcijsko sredstvo. Toda le zakaj bi kupovali posebne UV-lučke, če nam je na voljo brezplačno UV-sevanje sonca? Prav sonce je naš najboljši zaščitnik pred virusi in drugimi mikrobi.

Zdravnik Auguste Rollier je med drugo svetovno vojno zaslovel z 80-odstotno uspešnostjo pri zdravljenju tuberkuloze. Zdravil je zgolj s sončenjem in tako pozdravil 1746 od 2167 bolnikov. Nekoč so zdravniki s soncem uspešno zdravili tuberkulozo ter kostne, revmatične in kožne težave. Sonce je tudi naravni antidepresiv, ki je po svojih močeh primerljiv z marsičim, kar ljudje uživajo na recept.

Ker se sonca v zadnjem času drži sloves škodljivega, rakotvornega sevanja, je treba tudi v zvezi s to polresnico razložiti nekaj pogosto spregledanih dejstev. Res je, pretirano izpostavljanje sončnim žarkom, ki za kožo pomenijo stres, lahko pripelje do nekaterih oblik kožnega raka! Toda pozor – melanom, s katerim nas najbolj strašijo, ni nujno povezan s soncem, najbolj pa so mu podvržene prav osebe, ki se le redko zadržujejo na soncu. Poleg tega se ta nevarna oblika kožnega raka pojavlja pretežno na mestih, ki jih navadno sploh ne izpostavljamo soncu (dimlje, pazduhe, zadnjica, celo podplati …).

Ko razmišljamo o škodljivosti sončenja, je dobro imeti v mislih, da pomanjkanje sonca povzroči pomanjkanje naravne aktivne oblike vitamina D, ki je naša najboljša obramba pred šestnajstimi vrstami rakavih obolenj. S pomanjkanjem vitamina D najpogosteje povezujejo raka na dojki, raka na črevesju, raka na pljučih in raka na prostati. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko z zadostnim sončenjem, ki bi dvignilo raven vitamina D v telesu, preprečili kar 600.000 primerov raka na dojki in raka na črevesju.[1]

Dobro ste prebrali: pomanjkanje sonca odpira vrata številnim malignim obolenjem ter povečuje tveganje za nastanek diabetesa, multiple skleroze, srčno-žilnih bolezni …

Kaj je varno sončenje?

Kot smo že večkrat ponovili – vse je v ravnovesju. Tako kot ne moremo z enim odmerkom zaužiti letne količine kakega vitamina, se tudi sonca ne smemo »prenajesti«. Borih 15 dni praženja in nato 350 dni sedenja v pisarni je za kožo in telo »neprebavljiv« stres.

Če sonce uživamo vsak dan po malem, če se torej od pomladi do jeseni martinčkamo vsaj po 15 do 20 minut na dan, bo koža brez težav prebavljala sončne žarke in redno ustvarjala zadostne količine vitamina D. Kadar imamo več časa, smo lahko na soncu tudi dlje, vendar je treba količino sončnih žarkov prilagoditi zmogljivostim kože, presežek pa omejiti z zaščitnimi oblačili in/ali z naravnimi kremami, ki vsebujejo mineralne filtre.

V nasprotju s kemičnimi filtri mineralni ne motijo delovanja kože, ne posegajo v hormonsko ravnovesje in delujejo le na njeni površini, torej podobno, kot če bi čez telo potegnili roleto. Zato tudi delujejo takoj in jih ni treba nanašati pol ure pred izpostavljanjem soncu, ampak takrat, ko želimo ustaviti sprejemanje sončnih žarkov.

Dobri pripravki ne le ščitijo kožo, ampak ji tudi pomagajo pri presnavljanju sončnih žarkov in preprečevanju oksidativnega stresa. To vlogo odigrajo aloja vera in zdravilni izvlečki, ki jih dodajajo naravnim pripravkom.

Vprašanje se torej ne glasi, ali se bomo sončili, ampak, kako. Telesu lahko pomagamo hitreje presnoviti in izkoristiti dragocene sončne žarke – tudi z večjim vnosom hranil, ki spodbujajo delovanje kože.

Čeprav nam je na voljo kopica učinkovitih naravnih prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin D3, se nič, kar je ustvaril človek, ne more primerjati z učinkovanjem naravnega vitamina D, ki ga ob pomoči sonca ustvari naša koža. Četudi pri sončenju nastajajo zelo aktivne oblike vitamina D, te v telesu ne povzročijo presežkov. Pri sinteznih pripravkih je določanje potrebnega vnosa veliko bolj zapleteno, povrhu pa ves čas obstaja tveganje, da bomo ravnali napačno.

Sonce prebavljamo ponoči

Dober spanec, dovolj melatonina in zajezitev stresnih hormonov so nujni, da lahko jetra uspešno predelajo UV-žarke v vitamin D.

Kdo zboli za melanomom?

Pisarniški delavci za melanomom zbolijo šestkrat pogosteje kot ljudje, ki delajo na prostem (vrtnarji, kmetovalci, gozdarji, krovci, zidarji, cestni delavci …). Mornarji, ki delajo na krovu ladje in so zelo izpostavljeni soncu, za melanomom zbolijo veliko redkeje kot tisti iz podpalubja, ki komaj kdaj vidijo sončno svetlobo.

Besedilo je Povzeto iz priročnika Resnice in zmote o soncu.


[1]   Nutrition Reviews, št. 65, priloga 1, avgust 2007, str. 91–95, 99.

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj