Ali bo toča še naprej klestila? Bo! Ali bo tudi to poletje sušno? Najverjetneje. Meteorologi pravijo, da bo ritem padavin čedalje nepravilnejši, kar pomeni, da dandanes pogosto v enem samem dnevu pade toliko dežja, kot ga je bilo nekoč razporejenega čez nekaj mesecev. Bo škodljivcev še več? Zagotovo.
Spremenjeni naravni ritem razbija tudi ritem razmnoževanja škodljivcev, zato predatorji, ki bi sicer omejili škodljivce na zelenjavi, včasih pridejo prezgodaj, včasih prepozno, mi pa lahko zgolj nemočno opazujemo nenadzirano razmnoževanje drobnih nepridipravov na naših vrtovih.
Ali bomo na prostem sploh še kaj pridelali – ali pa se bomo preprosto vdali ter se lotili hidroponike, aeroponike in drugih tehnik, ki jih ponuja »zeleni prehod«? Naravno pridelana, ozemljena hrana je neprimerljiva z zgolj na videz podobno, ki je pridelana v zaprtih prostorih. Res pa je, da čedalje zahtevnejše okolje zahteva tudi več vrtnarskih spretnosti in nekaj sprememb v strategiji.
Ena od najpomembnejših je zavedanje, da ne tečemo sprinta, pač pa maraton. Če se izrazimo po kolesarsko, zdaj vrtnarjenje bolj spominja na Giro d’ Italia ali Tour de France. Veliko etap, vsaka vsebuje množico vzponov in spustov, zmaga pa vztrajnost.
Tri strategije za zmago
- Vztrajno (vso sezono) pridelujemo sadike, s katerimi nadomeščamo to, kar pojedo voluharji, uši, gosenice, ptiči in koloradski hrošči, pa tudi vse, kar klone pod naletom kake bolezni.
- Učimo se pravilno semeniti, da bodo naslednje generacije naših rastlin vse odpornejše in vajene naših razmer.
- Uporabljamo mehansko zaščito – predvsem mreže in koprene, s katerimi se rešimo žuželk. Poleg tega s tem rastlinam zmanjšamo toplotni stres, ki ga povzroča hitro spreminjanje dnevnih in nočnih temperatur.
Zavarovalni steber
V društvu Samooskrbni.net so vsemu zapisanemu dodali še en steber – skupinsko samooskrbno zavarovanje. Ne gre za novi produkt zavarovalnic, ki iščejo načine, kako unovčiti sleherno tveganje in strah.
Člani samooskrbnih so se odločili, da bo dvajset prostovoljcev na vseh koncih Slovenije celotno rastno sezono pridelovalo sadike, ki bodo rezervna pomoč v primeru toče, poplav in drugih nevšečnosti, ki lahko doletijo člane. Ideja je nastala, ko so ob prvi toči številni člani na lastno pobudo organizirali zbiranje sadik, s katerimi so prizadetim pomagali na hitro »resetirati« vrtove in jim povrniti veselje do vrtnarjenja. Ker predvidevajo, da se bodo tovrstne potrebe le še povečevale, bodo odslej to organizirali kot eno od prostovoljskih dejavnosti društva.
Vabljeni, da si ogledate blog Samooskrbni.net in se naročite na samooskrbne e-novice.
Preberite tudi:
Zeliščarsko povezovanje Samooskrbnih
Projekt: skupna njiva krompirja
Samooskrba za zamudnike (Kaj sejemo junija in julija)
