Bisfenol A je znan kot nevarna snov, ki lahko zmoti delovanje hormonov in v telesu ustvari hud kaos. Kot kažejo novejše raziskave, lahko bisfenol A tudi znatno poškoduje zobe.
Francoski raziskovalci so leta 2013 z raziskavo Poškodbe sklenine zaradi perinatalne izpostavljenosti bisfenolu (Sylvie Babajko et al.) dokazali, da lahko bisfenol A škodljivo vpliva na zdravje nekaterih zob, saj moti pravilen razvoj sklenine.
Z raziskavo, opravljeno na podganah, ki so jih vsakodnevno izpostavljali tej škodljivi snovi, so ugotovili, da je bisfenol A povzročil poškodbe nekaterih zob, podobne tistim, ki jih opažajo pri 18 odstotkih otrok med šestim in osmim letom starosti. Pri tem odstotku otrok se namreč razvije poškodba sklenine, ki prizadene prve kočnike in stalne sekalce. Značilnost tega obolenja, ki se imenuje hipomineralizacija kočnikov in sekalcev, je, da so zobje zelo občutljivi na bolečino in podvrženi nastajanju votlinic. Zanimivo je, da smo v času, ko ti zobje nastajajo, torej v prvih letih življenja, tudi najranljivejši za škodljive vplive bisfenola A.
Ker bisfenol A na človeško in podganje telo deluje prek enakih mehanizmov, avtorji raziskave menijo, da se utegne vzrok za nastanek hipomineralizacije kočnikov in sekalcev skrivati prav v bisfenolu A. Z zgodnjim odkrivanjem težav na teh zobeh bi torej lahko hitreje ugotovili, ali so otroci izpostavljeni takim hormonskim motilcem – in jih tudi hitreje ustrezno zaščitili.
O bisfenolu A je znano, da ga je najti v številnih plastičnih masah (plastenke, notranja embalaža pločevink, plastična embalaža za živila …), od koder prek hrane in pijače prodira tudi v telo.
Preberite tudi:
Recite AAAAA
Au, zob boli!
Ali vaši otroci zobe le čistijo ali jih zares očistijo?
