Za to, da se otrok z učenjem muči in bodisi ne dosega želenih uspehov bodisi jih dosega, le da z veliko mero zaskrbljenosti, ki bolj ali manj slabo vpliva na njegovo razpoloženje in zdravje, obstajajo številni razlogi. Zlasti za takšne otroke so poletne počitnice dobrodošla priložnost za sprostitev in krepitev. Kaj lahko storimo, da se bosta otrokova sproščenost in dobro počutje ob nabiranju novega znanja ohranila tudi po vstopu v novo šolsko leto?
Od številnih načinov, kako mu pri tem pomagati, si tokrat oglejmo dva. Kaj pravijo nova spoznanja o vlogi malih možganov pri učenju ter kako jih uporabljati, da bo otrokovo učenje čim manj stresno in čim bolj učinkovito? Katera so ključna hranila, ki podpirajo razvoj možganov, spomin in kognitivne sposobnosti?
Na kratko o malih možganih
Stara prepričanja malim možganom niso pripisovala pomembne vloge pri učenju. V grobem je veljalo, da so center za usklajevanje gibov ter za ravnotežje in orientacijo v prostoru. Signale iz drugih možganskih sistemov naj bi modulirali tako, da jih naredijo natančnejše. Večinoma naj bi bili vključeni v izvršilno motorično (gibalno) obdelavo, denimo za opravljanje vsakodnevnih zavestnih nalog, kot sta pisanje in hoja, vendar tudi bolj nezavednih funkcij, kot sta ravnotežje in mišična koordinacija. Gibanje naj bi torej z vadbo postajalo vse preciznejše. Primer nevronske plastičnosti, ki se oblikuje v malih možganih, je vožnja kolesa. Toda kot kaže, to ni vse, na kar vplivajo mali možgani.
Novo razumevanje vpletenosti malih možganov v učenje
Nova dognanja razkrivajo širšo vlogo malih možganov. Igrali naj bi ključno vlogo pri našem odzivanje na nagrade, ki zatem oblikuje človekovo motivacijo in vedenje. To je nov pogled na razmerje med malimi možgani in preostalim delom možganov. Nove raziskave tudi kažejo, da mali in veliki možgani komunicirajo med sabo in tako pomagajo pri kognitivni obdelavi. Zato sodelujejo pri učenju in spominu, lahko pa so celo ključ do razlage genialnega razmišljanja. Vpliv malih možganov na učenje potrjujejo tudi posledice njihovih poškodb. Pri posameznikih z lezijami na malih možganih obstaja večja verjetnost, da jih bodo pestili pomanjkanje pozornosti in težave s kratkoročnim spominom. Poleg tega raziskave kažejo, da se mali možgani aktivirajo vsakič, ko posameznik opravlja kognitivne naloge. Pod črto to pomeni, da del možganov, ki procesira in nadzira gibanje, procesira tudi učenje!
Učenje ob pomoči gibanja
Vse bolj se torej uveljavlja prepričanje, da lahko »učenje prek igre« pomaga vsem otrokom ne glede na starost, torej ne le v začetnem obdobju pridobivanja akademskih in socialnih izkušenj. To potrjujejo številni dokazi. Otroci, ki so telesno dejavni, opažajo pozitivne učinke gibanja na učno sposobnost. Vsakodnevna vadba pred poukom denimo pomaga otrokom, da se v šoli bolje učijo. Zaradi teh dognanj so številne šole gibanje celo vključile v dnevni učni načrt. Na Finskem, kjer so med poukom uvedli kratke, deset- do petnajstminutne premore z vajami, poročajo o pomembnem vplivu tovrstne vadbe na kognitivne sposobnosti otrok. Številnim otrokom gibanje med učenjem pomaga pri krepitvi spomina in obdelavi informacij.
Ta dognanja o vlogi malih možganov po svoje pojasnjujejo, zakaj se otroci pogosto lažje učijo s kinestetičnim slogom učenja, tj. z učenjem prek gibanja.
Na drugo raven povezave med gibanjem in učenjem je pokazalo preučevanje, kako možgani proizvajajo holin. Telo ga potrebuje za tvorjenje acetilholina, pomembnega živčnega prenašalca, ki med drugim vpliva na spomin. Obstajajo številni dokazi, ki podpirajo holinergično nevrotransmisijo na kognitivne procese in spomin. Pokazalo se je, da karnitin zvišuje raven acetilholina v možganih. Karnitin pa je ključna prvina pri proizvodnji energije, katere količina se med telesno vadbo očitno poveča. Tako aktivirani holinergični sistem poveča pozornost, sposobnost učenje in delovanje spomina.
Neprilagojen učni proces ali neprilagojen učenec?
Ta dognanja so nadvse zanimiva, ko razmišljamo o tem, kako otrokom olajšati učenje, zlasti tistim, ki se z njim spoprijemajo v tradicionalno urejenih učilnicah: s poslušanjem suhoparnim predavanj brez ali z malo praktičnih, izkustvenih primerov, v katere bi bili vključeni tudi otroci. Morda prav to pojasni, zakaj ritmično gibanje med tovrstnim prejemanjem znanja otroku v resnici pomaga pri koncentraciji in učenju. Žal pa sistem take otroke zaradi njihovega zibanja telesa, tapkanja z nogami, udarjanja s svinčnikom ob mizo itn. prehitro označi za kot neprilagojene oziroma moteče.
Otroku, ki se muči z učenjem ali pa ga to izčrpava, lahko pomagamo tako, da ga spodbujamo k vsakodnevni telesni dejavnosti. Še posebno takrat, ko mu snov »ne gre v glavo«, naj se sprosti s priljubljenim gibanjem. Učno snov, zlasti tisto, ki mu povzroča težave, mu približajmo s praktičnimi primeri in poskusi, s samostojno izdelavo modelov, z igro … Otroci so pri učenju prek igre (učenje poštevanke z igro) precej bolj motivirani in sproščeni, poleg si snov lažje zapomnijo. O možnosti upoštevanja tovrstnega učenje se pogovorite tudi z učitelji oziroma poiščite šolo, ki to spoznanje že na veliko upoštevajo.
Ključna hranila za lažje učenje
K lažjemu učenju otrok prispeva tudi uravnotežena prehrana, po potrebi pa tudi za ta namen izbrani kakovostni prehranski dodatki, ki podpirajo kognitivne spodobnosti in razvoj možganov. Takšen je denimo okusen sirup DR. GB – otrokom prilagojen izvleček iz gobe rejši in levje grive. V prvi vrsti pa poskrbite, da bo otrok užival dovolj kakovostnih maščob in beljakovin ter hrane, ki podpira črevesno floro, da bo ustrezno hidriran in da bo zaužil čim manj predelanih ogljikovih hidratov. V primeru učnih težav so še posebno koristna naslednja hranila: esencialne maščobe omega 3 in omega 6, karnitin, cink, magnezij, L-teanin in fosfatidilserin. Več o drugih hranilih, ki podpirajo otroške možgane, si lahko preberete v prispevku Hranila za podporo otroških možganov.
Maščobe omega 3 in omega 6
Kar 60 odstotkov možganov sestavljajo maščobe, zato so nujne za zdravje možganov in živčevja. Maščobe omega 3 in esencialne maščobe omega 6 (GLA) izboljšujejo sposobnost pisanja z desno roko, veščine z žogo in ravnotežje pri dispraktičnih (gibalno počasnih in neučinkovitih) otrocih, poleg tega blažijo simptome ADHD in disleksije, vplivajo pa tudi na celotno kemijo možganov. Vodilna raziskovalka vpliva hranil na otroške možgane, dr. Alex Richardson, ugotavlja, da dnevna oskrba s 500 mg EPA in 50 mg GLA pozitivno vpliva na otroke z učnimi motnjami oziroma na kognitivnost, kar dokazujejo tudi klinične raziskave.
Karnitin
Bogati viri beljakovine karnitin so rdeče meso, mleko, polenovka in piščanec. Karnitin ščiti živčne celice pred oksidativnimi poškodbami in je pomemben dejavnik pri proizvodnji holina, ki je ključnega pomena za zdravje možganov.
Cink
Prehranski viri cinka so rdeče meso, školjke, čičerka, ledvičasti fižol, oves, indijski oreščki, konopljina in bučna semena ter tofu. Tudi zastopanost cinka v možganih je velika. To hranilo sodeluje pri celični delitvi ter izboljšuje rast in razvoj otrok. Njegovo pomanjkanje lahko pripelje do pomanjkljivega kognitivnega ali motoričnega razvoja. Dodajanje cinka in esencialnih maščob povezujejo z izboljšanjem disleksije.
Magnezij
Magnezij vpliva na prenos živčnih dražljajev, saj prispeva k pravilnemu delovanju celične membrane, prek katere se živčni prenašajo dražljaji. Poleg tega zmanjšuje tveganje za nastanek depresivnega počutja.
L-teanin
To je aminokislina, ki aktivira možganske valove alfa. Ti so povezani z občutkom umirjenosti in sproščenosti. Obenem podpira pozornost med izvajanjem miselnih nalog, pomaga pa tudi pri nespečnosti in ADHD.
Fosfatidilserin
Fosfatidilserin je znan kot možgansko hranilo, saj je potreben tako za izgradnjo možganov kot njihovo dobro delovanje. V visokih koncentracijah ga je zaslediti zlasti v živčnih celicah. Prispeva k celični fluidnosti in odzivanju na živčne dražljaje ter povečuje raven acetilholina, ki je pomemben za delovanje spomina in splošno kognitivno funkcijo. Uvrščajo ga med esencialna hranila, zato ga moramo zaužiti s hrano. Pogosto ga primanjkuje veganom in vegetarijancem, saj ga veliko vsebujejo meso in ribe, manj pa mleko in zelenjava (z izjemo belega fižola in sojinega lecitina).
Preberite tudi:
Kdaj podpreti možgane otrok?
Otrok, ki ni naspan, je kot otrok, ki bi bil pijan!
Kako lahko eterična olja lajšajo stres pri otrocih?
