Fermentiran hren

4947
fermentiran hren

Hren je pravzaprav slovenski ingver in je ena izmed najbolj zdravilnih začimb. V 100 g hrena je okoli 800 mg kalija, ki krepi srce in živčevje. Vsebuje tudi magnezij, kalcij, fosfor in železo, vitamine B1 in B6 in nekoliko B12. Vsebuje več vitamina C kot limone in pomaranče.

Hren nas dobro ogreje in prepoti, redči sluz in nam očisti sinuse. Zato med ribanjem hrena tudi jokamo in se nam ulije iz nosu.

Podobno kot ingver tudi hren dviguje odpornost organizma in tako ščiti pred prehladi, olajša in ureja prebavne motnje, pospešuje cirkulacijo krvi in čisti krvne žile, zaustavlja rast bakterij, je odličen diuretik, izrazito pomaga odpraviti težave pri dihanju ter pomaga pri revmatizmu. Poleg navedenega preprečuje rast bakterij v zaužiti hrani in deluje kot naravni konzervans.

Še več o njegovih zdravilnih močeh boste našli podrobno opisano v knjigi Ščepec védenja.

Da je hren ves čas pri roki, ga lahko fermentiramo in tako ne le ohranimo njegove zdravilne moči, temveč mu tudi ublažimo njegovo pekočino. V času fermentiranja se namreč z njim dogaja podobno kot s česnom: pekoča moč se mu izredno umiri. Hren potem ne peče več, je nežen in razveseljiv za vse tiste, ki ga prav zaradi pekočega okusa ne morejo uživati.

Priprava:

Hren drobno naribamo in takoj prelijemo z vodo. Dodamo 2 % soli glede na količino hrena in vode skupaj. Obtežimo z utežmi, najbolje z glinenimi in distančnikom. Sama uporabljam vse obenem: glineno utež z distančnikom lončarstva Mlakar.

Distančnik na glineni uteži potisne vsebino kozarca navzdol, da tekočina preplavi vsebino in tako ne pride do nezaželenih reakcij v napačno smer in razvoja patogenih bakterij, temveč steče fermentacija v pravo smer.

Pokrov zatesnimo na pol in postavimo kozarec na kuhinjski pult. Iz kozarca lahko izteka tekočina, zato podenj postavimo krožnik. V desetih dneh se fermentacija običajno zaključi in takrat kozarce obrišemo ter do konca zatesnimo. Če vsebine še ne potrebujemo, jih postavimo v hladilnik.

Namig:

Če boste fermentiran hren uporabljali za Veliko noč, bodite pozorni, da se boste lotili priprave dovolj zgodaj. Če bo na velikonočni mizi preveč svežega hrena, pa ga lahko na ta način tudi učinkovito shranite za kasneje.


Še več informacij najdete v originalnem zapisu avtorice na njenem blogu.

Preberite tudi:
Hren je pravi superman!
Hren in česen za razsluzevanje telesa
Zvijače proti nalezljivim virusom

Prejšnji članekArnika – preventiva in kurativa za mišice in sklepe
Naslednji članekŠparglji v pečici in fermentirani riž basmati s kapucinkami
Suzana Kranjec
Suzana Kranjec je avtorica knjig Življenje brez glutena in Fermentiraj.si, prepoznavna blogerica dveh izjemnih blogov zivljenjebrezglutena.com in fermentiraj.si, avtorica aktivne FB skupine Fermentiraj.si - peka kruha brez glutena z drožmi, kjer vsakodnevno svetuje pri pripravi fermentirane hrane, aktivna pa je tudi na Instagram profilu fermentiraj.si_sourdough_gf, kjer objavlja svoje kruhe z drožmi in v zadnjem času tudi svoje fermentirane shranke iz zelenjave, sadja, mleka. Je slovenska promotorka, raziskovalka in pionirka v pripravi fermentirane hrane (sadja, zelenjave, mleka ...) ter pionirka in specialistka peke fermentiranega brezglutenskega kruha oziroma kruha z drožmi. Promovira pripravo domače in fermentirane hrane za aktivno, zaposleno ženo. Uči, kako v vsakodnevno rutino uvrstiti pripravo fermentirane hrane. Kot bolnica s celiakijo je tudi aktivna članica društva CELIAC Slovenija, kjer deli svoje znanje o pravilni pripravi 100 % brezglutenskih obrokov. Je zagovornica zdravega brezglutenskega prehranjevanja in z veseljem deli nasvete ter bodri začetnike in jim pomaga pri njihovih prvih korakih.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj