Najslajša plat jagodne sezone – marmelada. A kako jo narediti, da v njej žlica ne bo stala pokonci, niti se nam ne bo razlivala čez košček kruha? Jagode nedvomno potrebujejo nekaj pomoči pri zgoščevanju, a ne nujno takšne, kot nam jo te dni ponujajo trgovci.
Letos (junij 2026) sem jo kuhala dvakrat. Prvič sem jo gostila z jabolčnim pektinom iz vrečice. 20 g vrečica zadostuje za 1300 g sadja (ne piše pa, katerega). Ker sem imela dva zavitka, sem marmelado pripravila iz dobrih 2500 g očiščenih jagod, jo osladkala s 350 g svetlega trsnega sladkorja in odišavila s pravo vaniljo. Za kislino je poskrbel sok dveh limon. Slastno in – za moj okus – ravno prav gosta marmelada.
Ko gredo jagode h koncu, se na Dolenjskem razbohoti rdeči ribez. Še nikoli ga nisem predelovala v marmelado, ker imamo le en grm in do letos ni toliko rodil. Poznam pa črnega in vem, da je poln pektina. Običajno ga mešam z malinami in vedno dobim marmelado najboljše konsistence. Bo zmogel isto rdeči? Splet pravi – da. Kljub temu se posvetujem s »forumašicami« in ugotovim, da kljub temu uporabljajo želirni sladkor. Le zakaj? Z mojim vedenjem in izkušnjami (vsaj kar zadeva črni ribez) za to ni niti najmanjše potrebe. Takole sem torej čarala v svojem drugem ustvarjanju jagodne pregrehe.
Sestavine:
2500 g zelo sladkih jagod
500 g rdečega ribeza
2 jabolki (dodala za vsak slučaj, dodaten vir pektina)
2 pesti posušenih cvetnih lističev dišeče vrtnice
400 g svetlega trsnega sladkorja
1 pokrovček ruma
1/3 žličke semen janeža
Priprava:
Jagode očistimo in enkrat ali dvakrat prerežemo. Ribez osmukamo. Rdeče jabolko (neolupljeno) narežemo na manjše koščke. Vse pristavimo v večji lonec in kuhamo skoraj do vretja. Nato dodamo sladkor (ne celotne količine naenkrat, vedno se ravnamo po okusu), kuhamo še pet minut, nato pretlačimo s paličnim mešalnikom.
Kljub temu da večina receptur priporoča ločeno kuhanje in prepasiranje ribeza, to ni potrebno, vsaj v tej količini njegova drobna in nežna semena prav nič ne zmotijo. Ohranimo pa na ta način celotno obilje njegovih dragocenih snovi. In teh ni malo. Ribez je namreč vir vitamina C ter različnih polifenolnih spojin, med katerimi najdemo antociane in flavonoide. Zaradi prijetne kislosti lepo uravnoteži sladkost jagod ter poskrbi za bolj poln in svež okus marmelade.
Sledi del, kjer dobesedno čaramo. V kavni mlinček damo posušene vrtnice, janež in približno 2 žlici sladkorja. Par »vrtljajev« in ustvarili smo sladek rožni prah.
Z marmelade poberemo peno, ki se nabere na vrhu (mi smo jo zaužili kar s kefirjem, slastno), po okusu dodamo še nekaj sladkorja. V zadnji minuti ali dveh dodamo še rum ter čarobni rožni prah z janežem. Pokrijemo, da njegov duh ne uide iz lonca.
Ščepec janeža v tej marmeladi nima naloge, da bi izstopal. Njegova vloga je podobna vlogi dirigenta v orkestru – neopazno poveže okuse jagod, ribeza in vrtnic v bolj zaokroženo celoto. Tudi ruma pri tej količini ne občutimo. Vi seveda naredite po svojem okusu. V to marmelado bi se zagotovo lepo podalo tudi nekaj cejlonskega cimeta, vanilje in kardamoma.
Ostane le še sklepno dejanje: marmelado napolnimo v majhne kozarce, jih dobro zapremo in postavimo v pečico, kjer se bodo okusi povezovali v čudovito simfonijo, marmelada pa se bo dodatno stabilizirala. Zanimivo: marmelada je že v tej fazi občutno gostejša, kot je bila v prvi različici, kjer sem uporabila pektin iz vrečice. In prav to je čar lastnega ustvarjanja – nikoli prav zares ne vemo, kako nam bo jed uspela. A bolj ko se prepustimo občutjem in dodamo svoj podpis, boljša je jed.
No, sklepno dejanje je pravzaprav »lizanje« pribora, posode in vsega, s čimer je naša marmelada tekom procesa prišla v stik. Nežna nota vrtnice, prikupna kislina ribeza (sok limone res ni potreben) ter okus jagod, ki v tako sestavljeni kombinaciji začara tudi največje sladokusce.
Ko se marmelada v pečici povsem ohladi (prihodnji dan), jo shranimo v kleti oz. hladnem prostoru. Navodil, kam vse jo »mažemo«, pa gotovo nihče ne potrebuje.
Naj vam odlično tekne!
Oglejte si tudi:
Marmelade in kompoti z manj sladkorja
Začinjene marmelade
