Je bolniški dopust razkošje?

Junge Frau mit Gipsbein

Veste, koliko stane bolniški dopust? Odgovor se glasi, da dvakrat manj, kot če ga ne vzamete takrat, ko bi ga potrebovali.

V državi, v kateri tretjino podjetij predstavljajo mikropodjetja, v katerih je večinoma zaposlena samo ena oseba (v 186 tisoč podjetjih je zaposlenih skupno 260 tisoč oseb), ima veliko ljudi občutek, da je bolniški dopust nedosegljivo razkošje, rezervirano za tiste, ki delajo v državnih službah. Podobno menijo delodajalci, ko nekdo sporoči, da zaradi bolezni ne bo prišel na delo.

Bolniške odsotnosti ne bomo omejili s tem, da zaposlene »grdo gledamo« vsakič, ko zbolijo, ali če kot zaposleni delamo tudi takrat, ko smo bolni. Tako za nas kot za podjetje, v katerem delamo, je največji prihranek to, da ostanemo zdravi!

Podjetja, ki so to dojela, z enim evrom vložka v zdravje zaposlenih prihranijo od 2,5 do 4,8 evra. V podjetju bi le stežka našli kak drug ukrep, ki bi bil tako donosen.

Kako je možno, da pri tolikšnem prizadevanju za varčevanje in učinkovitost zaradi slabega zdravja in počutja izgubljamo toliko denarja? Natančneje, približno 1500 evrov na leto oziroma skoraj poldrugo povprečno slovensko mesečno neto plačo na zaposlenega na leto. (Če se vam zdi, da je ta številka previsoka, si oglejte tabele in natančen postopek izračuna, ki ga objavljamo v daljši različici tega članka na www.zazdravje.net.).

Stroški nadomestil za čas bolniške odsotnosti

Očiten strošek delodajalca je nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti z dela, saj zaposleni prejema nadomestilo, čeprav ne hodi v službo. Delodajalec nosi strošek nadomestila za odsotnost zaposlenega do 30 dni, pozneje pa ta strošek prevzame ZZZS. Povprečni slovenski delodajalec s 100 zaposlenimi na leto izplača za približno 40.000 evrov nadomestil plač. (V izračunu sta upoštevana povprečna slovenska bruto plača, zmanjšana za 15 odstotkov, in povprečni odstotek bolniške odsotnosti v Sloveniji.) To povprečno pomeni 400 evrov na zaposlenega na leto. Kje nastane še 1100 evrov stroškov na leto, se sprašujete?

Stroški prezentizma

Za delodajalca največji strošek ni to, da mora zaposlenim na bolniškem dopustu izplačati plačo. Največji strošek je prezentizem – prisotnost v službi tudi takrat, ko bi bilo bolje, če bi bil delavec doma, na bolniškem dopustu. Ta pojav sploh ni redek. O njem poroča 50 do 70 odstotkov zaposlenih v EU (Eurofound, 2010). Zaradi številnih prikrito prekarnih oblik zaposlitev (s. p. in d. o. o. z enim zaposlenim) je v Sloveniji tega verjetno še veliko več.
Na prvi pogled se delodajalcu prezentizem izplača. Zaposleni kljub bolezni dela. Toda raziskave jasno kažejo, da prezentizem delodajalca stane kar dva- do desetkrat več, kot če bi bolni zaposleni ostal doma. Weinberg s sodelavci navaja, da faktor prezentizma znaša od 4 do 5 (Weinberg et al., 2010), nemška zdravstvena zavarovalnica BKK ga ocenjuje na 4,6 (BKK, 2011), mednarodni koncern Dow Chemicals pa celo na 10.
Pri izračunu za povprečno slovensko organizacijo smo upoštevali konservativno oceno, da je faktor prezentizma 2,5. Tako prezentizem povprečno slovensko podjetje s 100 zaposlenimi stane povprečno skoraj 100.000 evrov na leto oziroma tisoč evrov na zaposlenega na leto.

»Pridnost« se ne izplača

Kako je možno, da bolan zaposleni, ki dela, stane več kot tisti, ki ostane doma? Med razlogi za to so, da oboleli zaposleni okuži še druge delavce (in tudi poslovne partnerje), s katerimi je v stiku. Bolna oseba dela več napak in utegne sprejemati napačne odločitve, visoki stroški pa lahko nastanejo tudi zaradi pogostejših delovnih nesreč, prometnih nezgod, zastojev v proizvodnji … Dragi so tudi slabši odnosi, do katerih pride, kadar ima nekdo »slab dan«, zaradi česar je »v minusu« tudi toleranca. Ne nazadnje pa pri ljudeh, ki pogosto hodijo v službo tudi, kadar so bolni, obstaja znatno večja verjetnost za nastanek resnih bolezni, ki peljejo v dolgotrajno odsotnost.
Viroza, ki jo »oddelamo«, zelo pogosto pripelje do sekundarnih okužb, ki zahtevajo daljšo bolniško odsotnost in uživanje antibiotikov. Več takih okužb pa lahko močno prizadene imunski sistem in posledično povzroči kronične bolezni in daleč večje stroške zdravljenja. Zato je dobro, da bolni zaposleni ostanejo doma.

Strošek fluktuacije oziroma menjavanja zaposlenih

Tretji strošek, ki pomeni približno 5 odstotkov celotnega stroška slabega zdravja in počutja, je strošek fluktuacije. Fluktuacija pomeni odhajanje zaposlenih, ki nameravajo skleniti delovno razmerje drugje, zato mora delodajalec poiskati novega zaposlenega. Da dobri potencialni delojemalci kar stojijo v vrsti in da je zamenjava kadrov tako rekoč brezplačna, največkrat ne drži. Pridobitev in usposobitev novega sodelavca staneta, kar lahko izrazimo z odstotkom letne plače. Odvisno od kompleksnosti delovnega mesta strošek zamenjave zaposlenega znaša od 15  do 150 odstotkov letne plače. Ugledno mednarodno svetovalno podjetje PriceWaterhouseCoppers ugotavlja, da gre v povprečju za 50 odstotkov letne plače (PWC 2008).

Vsa fluktuacija seveda ne nastane samo zaradi slabega zdravja ali počutja. Pogosto je vzrok za menjavo delovnega mesta samo boljša plača. Zagotovo pa so razlogi, povezani s počutjem in z zdravjem, prisotni v vsaj tretjini primerov, zato smo pri izračunu upoštevali, da je delež zamenjav iz tega naslova 30-odstoten, strošek uvajanja novega delavca pa predstavlja skromnih 30 odstotkov. Kljub tako nizki oceni pa podjetje s 100 zaposlenimi odliv kadrov zaradi tega razloga stane 9300 evrov na leto.
Precejšnji delež vseh naštetih stroškov bi lahko zmanjšali, če bi se bolj sistematično posvečali zdravju zaposlenih.

Vrh ledene gore

Naj se ti stroški zdijo še tako visoki, pa predstavljajo le vrh ledene gore. Po podatkih vodilne britanske organizacije za varnost in zdravje delodajalci nosijo samo kakih 10 odstotkov celotnega dejanskega stroška (HSE, 2012/2013). Večino stroškov prevzamejo družba, država in svojci, seveda pa tudi človek, ki zboli ali se poškoduje. Na koliko evrov bi ocenili svojo zdravstveno težavo? Koliko bi bili pripravljeni plačati, da bi se izognili gripi? Zlomu noge? Trajni invalidnosti zaradi izgorelosti?
Vse vire lahko najdete v Vodniku v stroške in donosnost promocije zdravja na delovnem mestu (Klemen Podjed, 2016). Če menite, da izračunane vrednosti za vas ne veljajo, naredite svojo lastno kalkulacijo. Stroške in donosnost ukrepov promocije zdravja za svojo organizacijo izračunajte s prosto dostopnim kalkulatorjem KALDOZ. Oboje najdete na spletni strani www.produktivnost.si.
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
Spoznajte učinkovite rešitve
Skrb za zdravje na delovnem mestu ni nova birokratska obveznost in nov strošek za podjetje. V resnici je prav nasprotno. Vsak (pravilno) vloženi evro se večkratno povrne.
Če bi radi preverili, kaj vse je mogoče narediti, da bodo vaši zaposleni bolj zdravi in zadovoljni, pišite na posljite.novice@gmail.com in poslali vam bomo informacije o tem, kakšne rešitve vam lahko ponudimo.
Če želite kot podjetje prejemati naše tiskane in e-novice, organizirati naša predavanja/delavnice ali kako drugače sodelovati, nam pišite na naslov posljite.novice@gmail.com in poslali vam bomo dodatne informacije.