(Vitka) podjetja ustvarjajo debelost?

Avtor:
Sanja Lončar
-
170
sell, technology and consumption concept - hand pushing button on vending machine operation panel

Že od zadnje krize naprej je modno iskati poti, kako oklestiti stroške podjetij. Zamisel o vitkih podjetjih podjetje na papirju sicer naredi vitkejše, toda izboljšana »presnova« podjetja pogosto povzroči presnovne težave – zaposlenim.

Prožni delovniki se tako pogosto sprevržejo v delo od jutra do večera. Čas, namenjen malici, nemalokrat »povozijo« nujna opravila. V zadnjem času je tudi vse več govora, da bi to pravico izključili iz delovnega časa.

Hitre malice tako postajajo vse hitrejše in vse slabše za telo. Tudi tam, kjer so ohranili interne menze, je opaziti, da je vse podrejeno doseganju čim nižjih cen. V večini podjetij pa je zaposlenim na voljo le kak avtomat s pijačami in prigrizki ali hiter skok v bližnjo restavracijo, ki streže malice.

Pa bi sploh lahko bilo drugače? Seveda, le da je treba za to tudi nekaj storiti.

Spremenite vsebino avtomata

Namesto da tarnate nad nezdravo ponudbo v avtomatu, se raje pomenite, kaj bi si želeli videti v njem, in to sporočite upravljavcu avtomata. Če bi torej namesto sladkih ploščic, polnih E-jev in umetnih arom, raje videli presne, beljakovinske ali ekološke ploščice, svojo željo tudi izrazite … Bi namesto sladkih gaziranih pijač raje pili naravne ekološke smutije – zakaj tega ne poveste ali, še bolje, napišete? V podjetju opravite kratko anketo, ki bo pokazala želje zaposlenih.

Več prostora v hladilniku

Če gremo še korak naprej, se lahko vprašamo, zakaj bi sploh plačevali za sladkarije, arašide in pijače iz avtomata. Vse ponujene »dobrote« bi lahko imeli v svoji omarici, predalu ali na polički v čajni kuhinji, in to po nižjih cenah kot v avtomatih. Še več, lahko bi imeli še marsikaj cenejšega in bolj zdravega, če bi le imeli prostor za varno hranjenje.
V podjetju Menom so se delavci sami dogovorili in za 200 evrov kupili 200-litrski hladilnik. Dvajset ljudi je prispevalo po deset evrov – in zdaj ima vsak od njih v hladilniku plastično škatlo, v kateri shranjuje živila. To jim omogoča, da na delovno mesto prinesejo maslo, pašteto, kozarec s kumaricami, mesne izdelke ali domače jedi, nato pa jim je pri roki malica za nekaj dni. Taki nakupi so cenejši, hrana kakovostnejša, čas, ki bi ga porabili za odhod in vrnitev z malice, pa zdaj izkoristijo za to, da malico v miru pojejo na terasi ali v parku pred podjetjem.

Timsko delo za več zdravja

Če v podjetju najdete štiri somišljenike, ki bi radi jedli bolj zdravo, se lahko dogovorite, da bo vsak dan eden od vas pripravil malico za vseh pet oseb. Tako bo vsakdo poskrbel samo za en dan v tednu, uživali pa boste vsi.
Za kaj takega ni potrebna posebna organizacija, morda le nekaj več prostora v hladilniku in/ali možnost pogrevanja, vendar tudi to ni pogoj. Obstaja veliko jedi, ki lahko tudi brez posebnih infrastrukturnih zahtev počakajo do malice. Tako kot pripravimo jedi za izlete, le da to naredimo za sodelavce.

Skupni dietni program?

Zakaj ne? Ena oseba prinese sokovnik – in tako boste lahko med delovnikom namesto nezdrave malice pripravili zelenjavni sok, smuti ali kaj drugega, kar bo v podporo skupni »očiščevalni« kuri. Nekateri delodajalci to že spodbujajo in ponujajo. Tako v podjetjih Weleda in Bioforce vsako pomlad omogočijo zaposlenim, da se prijavijo za postno-očiščevalno kuro. Brezplačno jim zagotovijo zdrave čaje, sveže iztisnjene sokove in kakovostno vodo, saj se zavedajo, da je tak vložek odlična naložba v zdravje in tudi učinkovitost zaposlenih.

Spoznajte še več učinkovitih rešitev!

Zdravje na delovnem mestu ni nova birokratska obveznost. Ne pomeni tudi novega stroška za podjetje! V resnici je prav nasprotno! Vsak evro, ki ga podjetje (pravilno) vloži v boljše zdravje zaposlenih, se nekajkrat povrne, poleg tega tovrstno vlaganje povečuje njihovo motivacijo, krepi odnose v podjetju in doseže še marsikaj, kar je težko izraziti s številkami.

Vas zanima, kaj smo v projektu Skupaj za zdravje človeka in narave v sodelovanju s številnimi partnerji pripravili za podjetja, ki želijo na tem področju storiti nekaj več?

Pišite nam na novice@zazdravje.net in poslali vam bomo informacije o tem, kakšne rešitve vam lahko ponudimo.

Vas izčrpava delo ali odnosi?
Zakaj se v službi znojimo več kot doma?

Prejšnji članekJe bolniški dopust razkošje?
Naslednji članekKako delujejo poživila? Kreditiranje ima svoje meje
Sanja Lončar
Sanja Lončar
Sanja Lončar (1965-2025) je od leta 2005 vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Bila je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik: Naravne rešitve za težave z virusi (2021), Samooskrba v praksi (2020), Kako do več energije (2019), Sveža zelenjava 365 dni v letu (2018), Zdravilna moč začimb za otroke (2018), Naravne rešitve za bolečine (2018), Kako ohraniti možgane (2017), Uravnajte ščitnico (2017), Ščepec ustvarjanja (2016), Naravne rešitve za radiacijo (2016), Konec zgage in ostalih želodčnih težav (2016), Adijo prehladi (2016), Ščepec vedenja (2013), Ščepec rešitve (2012) ... Delovala je kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je tudi informacijsko središče Zazdravje.net in Društvo Samooskrbni.net. V letu 2025 je njeno zagnanost dokončno ustavila težka bolezen, a njeni projekti, ideje in vizije ostajajo živi.

SORODNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj