Niste debeli, le zastrupljeni!

2261
Vegan, detox Buddha bowl with turmeric roasted chickpeas, greens, avocado, persimmon, blood orange, nuts and pomegranate. Top view, flat lay

Dokler telesa ne razstrupimo, bomo zelo težko shujšali, saj to, kar pojmujemo kot odvečne maščobne obloge, telo vidi kot »posode«, v katerih skladišči odpadke, ki bi mu sicer povzročali še veliko večjo škodo.

Ta nakopičena bremena spomladi čutimo tudi v obliki »spomladanske utrujenosti«, raznovrstnih alergij, neodločnosti, izpuščajev na koži in pospešenega izpadanja las. Pomagal ne bo niti nakup številnih kakovostnih prehranskih dopolnil, ki sicer rešujejo tovrstne težave. Dokler našo presnovo upočasnjujejo in obremenjujejo toksini, tudi zdravilni procesi ne morejo steči, kajti naši notranji motorji delujejo zgolj z minimalno močjo in tudi izkoristek zaužitih vitaminov, rudnin in drugih koristnih snovi je zelo slab. To je slaba novica. Toda tu je tudi dobra. Prav pomlad je čas, ko ima telo največ zagona, da se loti razstrupljanja, zato velja to priložnost čim bolj izkoristiti.

Toda pozor! Preden se lotite akcije, morate vedeti, da utegne hitro hujšanje ali intenziven post toksikacijo celo poslabšati, če obenem ne boste skrbeli za odvajanje toksinov. Kot pravi naturopatinja Simona Domjan, je »razstrupljanje skupinsko delo, pri katerem sodelujejo črevesje, ledvica, jetra, pljuča in limfa, ki razvaža vse njihove produkte. Zato moramo pred začetkom razstrupljanja okrepiti moči vseh omenjenih organov.«

Telo se čisti sámo – resnica ali mit?

Nemara se je telo vaše prababice v resnici znalo čistiti kar sámo. Če si ogledate, koliko in kaj je jedla (če je sploh imela kaj jesti) in v kakšnem okolju je živela, vam hitro postane jasno, da so bile obremenitve, s katerimi je zmoglo opraviti njeno telo, neprimerljive s tem, s čimer moramo shajati dandanes. V naše telo pa iz hrane, zdravil, embalaže, tekstila, čistil, pohištva, vode in okolja nasploh prihaja na tisoče toksičnih kemikalij, ki jih nekoč niso poznali. Toksikacija, ki smo ji izpostavljeni, je neprimerljiva s čimer koli v zgodovini. Če bi strupe, ki jih nosite v telesu (in pri tem mislite, da normalno funkcionirate), vbrizgali v telo svoje prababice, bi zelo verjetno takoj umrla zaradi zastrupitve.

Postopno zastrupljanje očitno povečuje odpornost na toksine, kar ne pomeni, da telo v resnici zmore opraviti s tolikšnimi obremenitvami. Tako se počasi nalagajo, mi pa postajamo vreče strupov na dveh nogah. Toda zakaj tako nezdravo življenje ni povzročilo epidemije debelosti med vzhodnjaki? Strokovnjaki ugotavljajo, da so naši geni (kavkazijska rasa) zato, ker dolga stoletja nismo bili izpostavljeni nujni potrebi po vsakodnevnem razstrupljanju, še dodatno zakrneli, posledično pa veliko ljudi nima optimalno delujočih encimskih sistemov razstrupljanja.

Voda očisti strupe? Mar res?

Rek, po katerem »voda očisti vse, samo grehov ne«, sicer pretežno drži, ne moremo pa z vodo odpraviti toksinov, ki so večinoma maščobotopni, torej se ne topijo v vodi. Prav takšna pa je večina sodobnih strupov, ki so se naložili v našem telesu. Teh tudi sokovi ne bodo raztopili. Maščobe je najlažje raztapljati z lipofilnimi snovmi ali z maščobami (najprimernejše so omega-3 maščobe, saj povečujejo energijo celičnih membran in jih mehčajo, obenem pa premorejo protivnetno delovanje), nato pa jih »pobrati« z vlakninami.

Čistite ali zgolj prestavljate?

Za varno odstranjevanje strupov iz telesa smo včasih poznali eno samo metodo: pitje velikih količin vode in čaja ter obvezno klistiranje. Toda sčasoma je vprašanje toksikacije postalo domala nova veja medicine, saj se čedalje več zdravnikov z nekoliko celostnejšim pogledom na človeka zaveda, da so v ozadju številnih civilizacijskih bolezni prav strupi – in da se regeneracija in zdravljenje lahko začneta šele tedaj, ko se zmanjša toksična obremenitev. Zato danes vemo veliko več o tem, kakšni pristopi v resnici prispevajo k razstrupljanju.

Po besedah Simone Domjan je pri razstrupljanju nujno uskladiti delovanje »službe«, ki iz celic izloča strupe (strokovno: drenaža), in delovanje notranje komunale, ki jih mora spraviti iz telesa (strokovno: kelacija in izločitev). Če bodo naše celice na notranje ceste postavile več odpadkov, kot jih lahko »odpeljemo« iz telesa, bodo zgolj gnili in povzročali še več težav, kot so jih, ko so bili še zaklenjeni v tkivih. Da bomo pospešili proces, ni dovolj, če samo bičamo svoje razstrupljevalne organe. Moramo jih tudi podpreti, da bodo zmožni tolik­šnih dodatnih naporov.

Vemo, da procese razstrupljanja odlično pospešujejo vse oblike klorofila ali, natančneje, klorofilin, ki je glavna učinkovina vsega zelenega. Pomlad nam ga ponuja v mladih poganjkih, čemažu in koprivah, lahko pa ga uživamo tudi v obliki izvlečkov. Jetrom pomagajo tudi grenčine (radič, rukola, grenka zelišča). Za razstrupljanje še posebno dobro skritih strupov (denimo težke kovine v živčevju in možganih) pa so se kot najučinkovitejši izkazali izvlečki koriandrovih listov.

Kaj lahko storimo, da se bodo strupi tudi zares izločili iz telesa?

Hitrost razstrupljanja je odvisna predvsem od zmogljivosti jeter in ledvic. Da bosta ta organa delovala s polno močjo, jima lahko pomagamo s številnimi začimbami, ki ju bodo čistile, krepile in obnavljale. Kurkuma, kumina, koriander, pegasti badelj, bazilika, rožmarin, šetraj, origano in majaron so le nekatere od jetrom nadvse prijaznih začimbnic, ki bodo pospešile tudi razstrupljevalne procese v telesu.

Razstrupljanje in glutation

Ker je nadvse pomembno, da jetra tvorijo čim več glutationa, je koristno povečati tudi vnos čebule, česna, drobnjaka in čemaža, saj zagotavljajo žveplo, ki je nujno za intenzivnejšo tvorbo glutationa. Žal imajo poškodovana ali toksično obremenjena jetra težave prav s proizvodnjo glutationa, zato ga je včasih modro dodajati, da jim olajšamo breme razstrupljanja. Brez zadostne količine glutationa bo namreč težko izločiti številne toksične snovi (težke kovine, ostanke zdravil, produkte plesni …), ki so se naložile v jetrih.

Glutation je kelator, kar pomeni, da zmore raztopiti in nase vezati živo srebro in mu tako preprečiti, da bi se vezal na celične beljakovine. Tako »zapakirani« toksini se nato prek žolča in urina varno izločijo, ne da bi povzročali vnetja. Če imamo dovolj glutationa, smo sposobni reciklirati ter vnovič uporabiti vitamina C in E, kar pomeni, da je pri osebah z zadostno količino glutationa vitaminsko prehransko dopolnilo dvakrat bolj učinkovito kot pri tistih s šibkim jetri in slabo proizvodnjo glutationa.

Pri razstrupljanju sodelujejo številni elementi – enako kot pri avtomobilu lahko obstanemo že zgolj zato, ker je popustil en sam ventilček. Eden od takih drobnih, vendar pomembnih elementov je tudi bor, katerega pomanjkanje skoraj prepolovi naše zmožnosti izkoriščanja kalcija in aktiviranja vitamina D.

Sodobno kmetijstvo je z umetnimi gnojili onemogočilo rastlinam, da bi normalno črpale ta element, zato so se v zadnjih desetletjih vrednosti bora v naši prehrani drastično zmanjšale, debelost, zakisanost in zastrupljenost pa se zgolj širijo. Več informacij o vlogi bora in njegovem pomanjkanju, ki ga povzroča sodobno kmetovanje, najdete tukaj.


Preberite tudi:
Zdrav mikrobiom = naravno razstrupljanje
Varno razstrupljanje telesa
Razstrupljanje – ključ do boljšega počutja
Glutation je nujen za učinkovito razstrupljanje

Prejšnji članekBrezglutenski kruh z drožmi
Naslednji članekHranljiv ajurvedski kičari – starodavna modrost za sodobne dni
Sanja Lončar že od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik: Naravne rešitve za težave z virusi (2021), Samooskrba v praksi (2020), Kako do več energije (2019), Sveža zelenjava 365 dni v letu (2018), Zdravilna moč začimb za otroke (2018), Naravne rešitve za bolečine (2018), Kako ohraniti možgane (2017), Uravnajte ščitnico (2017), Ščepec ustvarjanja (2016), Naravne rešitve za radiacijo (2016), Konec zgage in ostalih želodčnih težav (2016), Adijo prehladi (2016), Ščepec vedenja (2013), Ščepec rešitve (2012) ... Deluje kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Predava in vodi seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem v Avstriji in Nemčiji. Vodi tudi informacijsko središče Zazdravje.net in izobraževalni portal Delavnice.zazdravje.net ter ureja tiskano glasilo Zazdravje.net.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj