Ste vedeli, da je optimalna preskrba telesa z glutationom povezana z visokim nivojem energije, mladostno kožo, bistrim umom, odličnim spominom, močnim srcem oz. na sploh z odličnim zdravjem in dolgoživostjo? K vsemu temu glutation prispeva, ker ne le ščiti pred oksidativnim stresom in podpira odpornost, temveč tudi sodeluje pri razstrupljanju telesa.
Kako podpira telo pri razstrupljanju? Kakšni so znaki in razlogi za pomanjkanje glutationa? Kaj lahko storimo, da njegov nivo dvignemo? Odgovore izveste v nadaljevanju.
Glutation je nujen za učinkovito razstrupljanje telesa
Čeprav se glutation nahaja v vseh telesnih celicah, pa ga je veliko skoncentriranega prav v jetrih in ledvicah – ključnih organih za razstrupljanje. Torej ni čudno, da glutation ne le podpira imunski sistem, ščiti celice pred oksidativnim stresom in regenerira celične elektrarne (dviguje energijo), ampak tudi pomembno sodeluje pri razstrupljanju telesa.
Glutation sodeluje v osnovnih organih razstrupljanja (jetra, ledvici in prebavila), tako da podpira izločanje strupov. To počne na dva glavna načina.
Pomaga pri odstranjevanju toksinov in kemikalij, ki jih je telo že absorbiralo oz. so nastali v telesu. Veže se na številne telesu toksične substance (zdravila, alkohol, pesticide, karcinogene, živo srebro …) kot kelator in jih s tem naredi neškodljive in vodotopne. Tako jih telo skozi jetra (črevesje), ledvica, pljuča in kožo lažje izloči.
Vezava s toksičnimi substancami pa ne poteka le v 2. fazi razstrupljanja v jetrih, temveč tudi v sluznici vzdolž gastrointestinalnega trakta (prebavil). Glutation torej obenem pomaga tudi prestrezati in preprečevati vsrkavanje novih toksinov in kemikalij iz prebavil v telo. Mnogi raziskovalci zato menijo, da je pravšnji nivo glutationa nujen tudi za učinkovito zaščitno delovanje sluznične bariere v prebavilih pred mnogimi toksini in kemikalijami, ki vstopajo v telo prek prebavil (npr. nitrozamini iz mesnih izdelkov, živo srebro itd.).
Torej glutation z vezavo na toksične substance preprečuje nastanek poškodb celic, tkiv, organov …, ki bi zaradi teh strupov sicer nastale ob odsotnosti glutationa. Pravšnji nivo glutationa zato med drugim skrbi tudi za optimalno delovanje in zdravje celega telesa in ne le organov razstrupljanja.
Znaki in vzroki pomanjkanja glutationa
Telo glutation ustvarja samo, vendar ko potrebe po njem presežejo telesno proizvodnjo (kar je pogosto na stara leta), so okrnjeni ne le delovanje imunskega sistema in zaščita celic pred oksidativnim stresom, temveč tudi čiščenje oz. razstrupljanje telesa.
Rezerve glutationa močno praznimo, če telo neprestano izpostavljamo toksičnim substancam oz. kemikalijam. Telo obremenimo predvsem z uživanjem s pesticidi obremenjene hrane, industrijsko predelane hrane polne sintetičnih aditivov, sladkorja, s pitjem neprečiščene vode iz pipe ali plastenk, kemičnih obarvanih pijač, preveč alkohola itd.
Usta pa niso edino vstopno mesto za toksične kemikalije – te pridejo v telo tudi preko kože, če jo negujemo s konvencionalno kozmetiko na osnovi naftnih derivatov, če smo na delovnem mestu kožo izpostavili toksičnim kemikalijam, če oblačila niso iz naravnih materialov itd.
Bolj ko bo onesnaženo bivalno (velika mesta, industrijska središča, področja intenzivnega kmetijstva, področja s povečanim sevanjem …) ali delovno okolje (lakirnica, papirnica, kemična čistilnica, tovarna kemikalij, zdravil, čistilni servis, frizerski salon, RTG ordinacije …), več jih bo vstopalo v telo tudi prek dihal. Tudi kajenje v telo vnaša premnoge toksične kemikalije.
Rezerve glutationa praznimo tudi z uživanjem različnih sinteznih zdravil. Pogosto so z njimi obremenjeni prav starostniki. Tudi amalgamske zalivke vplivajo negativno na telesne rezerve glutationa.
Glutation kopni tudi, ko smo v kroničnem stresu, če spimo premalo, se premalo gibljemo ali s tem pretiravamo, če pogosto obolevamo za infekcijami (bakterije, virusi, glivice, plesni …) in če na splošno nimamo kakovostnega načina življenja. Pomanjkanje glutationa pa vse bolj povezujejo tudi z mnogimi obolenji.
Raziskovalci ugotavljajo, da je naš nivo glutationa verjetno nizek, če je prisotna katera od naslednjih težav:
- nevrodegenerativna obolenja: Alzheimerjeva, Parkinsonova, Huntingtonova bolezen, ALS …;
- pljučna obolenja: KOPB, astma, sindrom akutnega respiratornega stresa …;
- bolezni imunskega sistema: HIV, avtoimuna obolenja;
- srčno-žilna obolenja: povišan tlak, vnetje srčne mišice oz. miokarditis, oksidiran holesterol;
- kronične, s staranjem povezane bolezni oči: katarakta, degeneracija rumene pege, glavkom;
- slabšanje sluha;
- bolezni prebavil: vnetna črevesna obolenja, ulcerativni kolitis, Kronova bolezen, celiakija;
- sindrom kronične utrujenosti;
- osteoporoza;
- diabetes;
- kronična odpoved ledvic;
- obolenja jeter;
- cistična fibroza;
- rak …
Čeprav nivo glutationa s staranjem normalno upada, pa raziskovalci opažajo, da so eni starostniki v boljšem, drugi pa v slabšem stanju glede glutationa. Tako raziskava na skupni starostnikov razkriva, da imajo višje vrednosti glutationa starostniki, ki so boljše fizične kondicije oz. zdravja, imajo manj obolenj (kot so diabetes, srčno-žilna obolenja, artritis …) in ki svoje subjektivno zdravje ocenjujejo najvišje. To je lep primer, da se da kljub staranju vzdrževati zaščitni nivo glutationa, in to najverjetneje s konstantno skrbjo za fizično zdravje in notranji mir.
Ali lahko izmerimo, kakšno je stanje glutationa?
Ker je še vedno splošno prepričanje, da je pomanjkanje glutationa bolj redek pojav, nimamo standardnih laboratorijskih meritev za glutation. Ne glede na to, pa nekateri raziskovalci menijo, da bi lahko preko enostavne meritve vrednosti jetrnega encima GGT (gama-glutamil transferaza) med drugim ocenili tudi preskrbo oz. potrebe telesa po glutationu.
Splošno sprejeto je, da je GGT povišan ob jetrno-žolčnih obolenjih, alkoholizmu, akutnem in kroničnem pankreatitisu ali ob dolgotrajnem zdravljenju s fenobarbitonom ali fenitoinom.
Novejše raziskave pa med drugim kažejo, da se GGT spreminja proporcionalno potrebam po glutationu tudi v primeru potreb telesa po razstrupljanju od toksičnih kemikalij (persistentnih organskih onesnaževalcev – POPs), kot so PCB, DDT, dioksin ter tisoče drugih, ki intenzivno onesnažujejo okolje in s tem naša telesa od 2. svetovne vojne naprej. Raziskovalci menijo, da dvig GGT ob izpostavljenosti ksenobiotikom (tuje substance), lahko pomeni klic po zaščiti telesa pred njimi.
Prav tako se opaža, da obstaja povezanost z GGT tudi ob diabetesu, srčno-žilnih težavah in raku. Zanimivo je, da vrednosti GGT, ki kažejo na tveganje za nekatere od omenjenih težav, niti ne presegajo okvira normalnih vrednosti za GGT.
Da bi vrednost GGT lahko napovedovala klic telesa po glutationu, razkrivajo tudi raziskave, kjer z ukrepi, ki se običajno priporočajo za dvig glutationa (dieta, dopolnjevanje hrane z NAC, glutationom, sprememba načina življenja …) ugodno vplivajo tudi na vrednosti GGT.
Dr. Susan Tanner, ki je med drugim poznavalka razstrupljanja telesa od okoljskih toksinov, meni, da so splošno veljavne meje za GGT precej ohlapne. Normalne vrednosti naj bi po njenem mnenju bile med 20 in 30 U/L (oz. med 0,3 do 0,5 µkat/L ). Če so vrednosti nad in pod tem območjem priporoča, da telo podpremo z dvigom glutationa.
Kako dvigniti preskrbo telesa z glutationom?
Odpravimo vzroke, ki vodijo v telesno izčrpavanje glutationa. Torej, treba bo zmanjšati izpostavljenost telesa toksinom na vseh nivojih in izboljšati kakovost življenja (obvladovanje stresa, dovolj spanja, kakovostna ekološka hrana …). Če trpimo za katero od kroničnih obolenj, jo je dobro čim prej obvladati na čim bolj naraven način, saj kronična vnetja trošijo telesni glutation.
Uživajmo raznovrstno ekološko hrano, ki spodbuja tvorbo glutationa: npr. žveplo vsebujoča zelenjava (brokoli, zelje, ohrovt …), ekološka goveja jetra itd. Dobro za polnjenje telesnih rezerv glutationa je tudi prehranjevanje s prekinitvenim postom. Ta dokazano dvigne nivo glutationa.
Če vemo, da hrana ni dovolj pestra in kakovostna je smiselno dopolnjevanje hrane s prekurzorji za izgradnjo glutationa. Glutation se izgrajuje v telesu iz treh aminokislin: cistein, glutamin in glicin. Izgradnja ni mogoča, če primanjkuje cisteina, zato je smiselno prehrano dopolnjevati vsaj z NAC (n-acetil cistein). Koristi pa tudi dopolnjevanje z manganom, magnezijem, alfa lipoično kislino, nutrienti metilacije (vitamini B6, B9, B12 in biotin), vitaminoma C in E, selenom in drugimi.
Še bolje kot s prekurzorji je dobro nivo glutationa ob povečanih potrebah po njem (npr. izpostavljenost toksinom, utrujenost, ob različnih obolenjih ali ob neustreznih vrednostih GGT) dvigniti kar direktno z uživanjem kakovostnega reduciranega glutationa Setria. Novejši dokazi namreč le za glutation Setria potrjujejo dobro vsrkavanje iz prebavil in učinkovit dvig v tkivih. Poleg tega je vsrkavanje te oblike glutationa lahko izboljšano še tako, da je zapakiran v kapsuli, ki ga ščiti pred prebavo v želodcu, ali da je shranjen znotraj liposomskega mehurčka, torej v kakovostnem liposomskem pripravku.
Pri proizvodnji liposomskih prehranskih dopolnil na žalost še ni razvitega standarda na osnovi katerega bi lahko potrošniki ločili med tem, kaj je kakovosten liposomski prehranski dodatek in kaj ne. Trg je zato poln ponudnikov liposomskih dodatkov (glutationa, vitamina C, vitaminov B in drugih nutrientov), med katerimi so po poročanju ASA (Advertising Standard Agency) tudi takšni, ki se lažno predstavljajo kot liposomski in so zato morali takšno navajanje za svoje pripravke umakniti. Dobro je zato vedeti, da razlika med liposomi ni le v ceni, ampak tudi v kakovosti in posledično učinku!
Adriana Dolinar, dr. vet. med., je predsednica Združenja za obuditev celostnega človeka in zunanja sodelavka informacijskega središča Zazdravje.net.
Preberite tudi:
Glutation – naš najboljši varnostnik
Bo delovalo? 8 kriterijev za izbiro učinkovitih prehranskih dodatkov in naravnih zdravil
