Tudi vas solate napenjajo?

1583
Assortment of fresh organic vegetables and garden produce on farmer market, healthy diet with vegetarian ingredients

Solate so zdrave, vendar vse prej kot zlahka prebavljive. Z neustreznimi kombinacijami zelenjave lahko za naša prebavila postanejo celo »misija nemogoče«.

Ali ste vedeli, da kumare sodijo med najtežje prebavljive vrste zelenjave? Da je po svoji sestavi paradižnik sadje, ki ga ni priporočljivo mešati z vsako zelenjavo? Da zelene solate, zlasti poletne, vsebujejo veliko neprebavljivih vlaknin, s katerimi sicer hranimo mikrobiom, vendar povzročajo napenjanje? Da sta pesa in korenje sicer zdrava, vendar zelo dvigujeta raven sladkorja v krvi?

Preden sklenete, da boste odslej jedli le še čips, pice in dobrote z žara, pomanjkanje koristnih snovi pa nadomeščali s prehranskimi dopolnili, si oglejmo, ali lahko te težave rešimo po zdravi in naravni poti.

Začimbe kot rešiteljice

Če ste se kdaj sprehodili po kaki orientalski tržnici, kjer meso in ribe ne poznajo hladilnika in predpisov HACCAP, ste se na svoje oči prepričali, da lahko ob pomoči začimb tudi iz povsem neužitnih in nevarnih živil nastane okusno in varno kosilo. V primeru zdravih svežih solat bi torej to moralo biti še lažje!

Seznam začimbnic, ki urejajo prebavo, obsega kakih petdeset začimb. Seveda ne potrebujete vseh! Pomembno pa je vedeti, kako učinkuje katera od njih, katere so najprimernejše za vaša prebavila in katera izničijo morebitne pomanjkljivosti posameznih vrst zelenjave.

Kako kumare postanejo »mala mal’ca«

Kot sem omenila v uvodu, so kumare za naša prebavila skoraj neprebavljiva zelenjava. Dokler jim ne dodamo malce koprca. Prav zato so nekoč jedli kumare samo začinjene z jogurtom, z obilo koprca in s ščepcem česna. Različice tega recepta je mogoče zaslediti v vseh državah – ta recept ni nastal naključno. Že Hildegarda je zapisala, da prav koprc naredi kumare lahko prebavljive.

Sveže zelje

Za osebe s slabšim delovanjem ščitnice je uživanje svežih zeljnic precej tvegano, saj spadajo med goitrogena živila, kar pomeni, da upočasnjujejo njeno delovanje. Da se jim ne bi povsem odrekli, se navadite ribano zelje soliti in ga začiniti s kumino, nato pa ga nekaj časa pustiti stati. Zeljna solata spada med redke solate, ki je boljša, če pred uživanjem nekaj časa stoji. Zelje še najlažje prebavimo, če ga fermentiramo.

Solata ali sladkorna bomba?

Za vse solate s previsokim glikemičnim indeksom (sem uvrščamo rdečo peso, korenje in krompir) potrebujemo dobro mero začimbnic, ki zavirajo hiter dvig ravni sladkorja v krvi. Pri rdeči pesi to vlogo opravijo predvsem kumina, šetraj in hren. Pri krompirju pa hitri dvig ravni sladkorja zavirajo kumina, kumin, kurkuma, rožmarin, lovor, šetraj, origano, hren in še kaj bi se našlo.

Začimbe za paradižnik

Da lažje prebavimo paradižnik, mu dodamo origano, baziliko, šetraj. Tisti, katerih sluznice so občutljive na paradižnikove kisline, naj dodajo še koriandrova semena.


Preberite tudi:
Koliko nas hrana zares nahrani, če naše telo ne vsrka hranil?
Paradižnikova mezga je z dodatkom pravih zelišč antioksidativna bomba
Poletno ohranjanje jin-jang razmerja črevesnega mikrobioma

Prejšnji članekHidrolati v poletni kuhinji
Naslednji članekV pravljici – izobraževalna kmetija miru
Sanja Lončar
Sanja Lončar (1965-2025) je od leta 2005 vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Bila je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik: Naravne rešitve za težave z virusi (2021), Samooskrba v praksi (2020), Kako do več energije (2019), Sveža zelenjava 365 dni v letu (2018), Zdravilna moč začimb za otroke (2018), Naravne rešitve za bolečine (2018), Kako ohraniti možgane (2017), Uravnajte ščitnico (2017), Ščepec ustvarjanja (2016), Naravne rešitve za radiacijo (2016), Konec zgage in ostalih želodčnih težav (2016), Adijo prehladi (2016), Ščepec vedenja (2013), Ščepec rešitve (2012) ... Delovala je kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je tudi informacijsko središče Zazdravje.net in Društvo Samooskrbni.net. V letu 2025 je njeno zagnanost dokončno ustavila težka bolezen, a njeni projekti, ideje in vizije ostajajo živi.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj