Koliko nas hrana zares nahrani, če naše telo ne vsrka hranil?

Balanced diet. Healthy food concept. Ingredients for cooking.Top view

Hrana je vir goriva za naše življenje in eden izmed ključnih dejavnikov za naše zdravje. Telo za optimalno delovanje potrebuje dobro in kakovostno »gorivo«, ki ga zagotavljajo tako makro- kot mikrohranila. Pa se vendar kdaj vprašamo, v kolikšni meri jih naše telo sploh absorbira, torej vsrka in uporabi?

Zdravje se začne v črevesju

Če je naše črevesje zdravo, hranila absorbira v ustreznih količinah in razmerjih, ki jih telo potrebuje. Ne le da poskrbi za vsrkavanje koristnih hranil, njegovi prebivalci, črevesna mikrobiota, so odgovorni tudi za proizvodnjo nekaterih hranil, na primer folata in vitamina K in neobhodni za pravilno absorpcijo številnih drugih hranil. Pravilno uglašena mikrobiota tudi uspešno onemogoča razrast patogenih bakterij, saj sladkorje pretvarja v mlečno kislino, ki je zaradi znižanja pH v črevesju neugodna za škodljive bakterije.

Črevesni mikrobiom

Črevesni mikrobiom je največji simbiotski ekosistem v človeškem telesu. Sestavljajo ga vsi mikroorganizmi, ki se v nahajajo v črevesju. Teh je pri zdravih posameznikih lahko preko 1.000 različnih vrst sevov, zaradi bolezni pa se lahko razredčijo tudi na le nekaj sevov. Pestrost in število mikroorganizmov v črevesju sta odvisna tudi od »lokacije« v telesu. V primeru zdrave osebe so bakterije naseljene v ustih, požiralniku, želodcu ter tankem in debelem črevesu. Količina mikroorganizmov je zaradi izjemno kislega okolja najmanjša v želodcu, največja pa v debelem črevesu.

Prebava hrane

Da bi razumeli pomen mikrobiote za absorpcijo, torej vsrkavanje živil, moramo najprej razumeti, kako poteka prebava. Ta se prične takoj, ko hrano zaužijemo in traja 4–6 ur. Različna makrohranila najprej razgradijo različni encimi. Prebava ogljikovih hidratov se začne že s slino v ustih, kjer encim amilaza začne razgrajevati škrob v manjše enote.
Tudi prebava maščob se prične že v ustih, konča pa se v tankem črevesu. Proteaze so encimi, ki poskrbijo za razgradnjo beljakovin v želodcu in v tankem črevesu.

Kaj pa bakterije in absorpcija?

Črevesne bakterije pomembno vplivajo na našo presnovo. Običajno ne razmišljamo o tem, da ob uživanju obroka pravzaprav hranimo tudi naše bakterije. To seveda ne pomeni, da bodo šla hranila »kar mimo nas« in naravnost k bakterijam – ne, bakterije se v našem črevesju v večji koncentraciji nahajajo šele proti koncu debelega črevesa. Tja torej pridejo le hranila, ki jih naše telo prej ni uspelo presnoviti in vsrkati. Ta hranila pridejo do bakterij, ki jih z veseljem pojedo, v zahvalo pa tekom procesa »hranjenja« za nas proizvedejo mikrohranila, ki jih naše črevo lahko absorbira.

Bakterije sicer začnejo opravljati nalogo razgradnje makrohranil že v naši ustni votlini.
Bakterije v debelem črevesu pa prebavijo še tiste ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine, ki so »ušli« prebavi in absorpciji v tankem črevesu. Tam obenem poskrbijo tudi za proizvodnjo vitamina K, riboflavina (B2), tiamina (B1) in kobalamina (B12).

To je tudi razlog, da je kislo zelje (in mnoga druga fermentirana živila) tako zdravo – vsebuje namreč več vitaminov kot surovo zelje, saj so mlečnokislinske bakterije na zelju že opravile svojo nalogo proizvodnje vitaminov.

Kako vemo, da smo podhranjeni?

Simptomi nezadostne absorpcije hranilnih snovi so zelo različni. Pojavijo se lahko težave s spominom in koncentracijo, opažamo lahko pretirano utrujenost, glavobole, nihanje razpoloženja in prebavne težave. Pri slednjih gre lahko tako za drisko kot tudi zaprtje ali vetrove in napihnjenost. Pogosto pride tudi do težav s sklepi in bolečinami v mišicah, pa tudi do povečanja telesne teže brez očitnih razlogov.

Kako poskrbeti za optimalno absorpcijo hranil?

Če je za absorpcijo ključnega pomena zdravo črevo, na katerega vpliva črevesni mikrobiom, moramo torej poskrbeti, da bo le-ta v ravnovesju. Pomembno je, da najprej iz prehrane odstranimo vse škodljive snovi, ki negativno delujejo na pestrost bakterij v našem črevesju. To so zagotovo kovnecionalno pridelana hrana, procesirana živila, rafinirana živila (predvsem sladkor), umetna sladila ter gazirane in sladkane pijače.

Drugi korak je vzpostavitev pravilnega razmerja med škodljivimi in blagodejnimi bakterijami – seveda v korist blagodejnim. Uživajmo čim več ekološke zelenjave in sadja, v prehrano pa dodajmo tudi čim več fermentiranih izdelkov, kot so kimči, kislo zelje, kombuča in napitki, ki vsebujejo 30 ali več različnih sevov dobrodejnih bakterij (kot je npr. Multi EM ferment). Dobrodejne bakterije bodo v črevesju zavzele prostor škodljivim, obenem pa še »pojedle« hrano, s katero se prehranjujejo tudi patogene bakterije, in tako onemogočile njihovo preživetje. Dobrodejne bakterije bodo tudi izločale presnovne snovi, ki patogenim bakterijam niso po godu.

Šele ko bomo vzpostavili ravnovesje v črevesnem mikrobiomu, bomo lahko iz hrane, ki jo zaužijemo, res dobili tudi vsa pomembna hranila za življenje. Spremembe se bodo pokazale že v nekaj tednih, hvaležnost telesa pa bomo občutili predvsem v povečani vitalnosti.


Več o pomenu mikrobioma in njegovem delovanju izveste tudi v prispevkih:
Kdo nas bo ubranil?
Ravnovesje je edino zagotovilo varnosti
Kako črevesna flora vpliva na splošno zdravje, možgane in hormone?

O načinih krepitve mikrobioma pa se lahko praktično podučite tudi v spletni delavnici pod vodstvom Sanje Lončar Naravne rešitve za zdravo črevesje.

Prejšnji članekCelostna samooskrba s hrano, zdravjem, socialnostjo – kako do nje?
Naslednji članekJe boljše sobivanje ali »sproščeno« mesto v domu?

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj