Kot otrok sem nenehno zbolevala, ena angina se je prevešala v drugo. Spominjam se omarice, v kateri so se valjale debele kapsule Hiconcila 500, antibiotika, po katerem je najbrž takrat posegala vsa družina. Ob nenehno vnetem grlu in povišani temperaturi je naš zdravnik vsakič zamahnil z roko in dejal: »To nije ništa!« in predpisal novo škatlico.
To ni spomin na neke druge čase, ki bi se jim lahko smejali. Morda je bila doktrina takrat precej drugačna, zavedanje o škodljivosti čezmerne uporabe antibiotikov pa mnogo manjše. O krepitvi imunskega sistema bi morda največ znale povedati naše babice, a te so bile zaposlene z delom na polju. Zgodba se je ponavljala, dokler mi pri sedmih letih niso odstranili pomembne obrambne linije – mandljev. Res pa odtlej angine nisem več poznala.
Sem bila torej zdrava kot riba? Nikakor! Prehladna obolenja so me spremljala vsaj dvakrat na leto, vselej v enaki obliki in istem vrstnem redu – rahlo praskanje po grlu, močnejše bolečine v žrelu, močan izcedek iz nosu in za konec še neznosno solzenje, ki je vodilo do zabuhlih, močno pordelih in objokanih oči. V resnici sem bila videti precej slabše, kot sem se počutila. In še pomembna pridobitev – antibiotik so zamenjale kapljice, ene za nos, druge za oči! Vse to se je ponavljalo tako dolgo, dokler nisem odkrila naravnost čudežnih moči zdravil rastlinskega izvora, ki zdravijo brez neželenih učinkov!
Kako pogosto zboli vaš otrok
Morda se dva prehlada na leto marsikomu zdita smešno malo. Odraščala sem na podeželju, na kmetiji, božalo me je sonce, hranilo tisto, kar je zraslo doma. Danes marsikdo nima takšne sreče, zato ni presenetljivo, da otroci obolevajo tudi osemkrat in večkrat na leto za prehladom, ki se lahko prevesi tudi v komplikacije, kot so vnetje sinusov, ušes, pljučnica in podobno! Takrat pa antibiotiku težko uidemo!
Spregledati ne smemo tudi posebnosti nosno-žrelnega predela, ki ima pri otrocih manj ugodno lego kot pri odraslih. Tu je še vse bolj sterilno okolje, ki za otroke ravno tako ni podporno. Tudi hrana, osiromašena koristnih mikroorganizmov, v telo vnaša sterilnost. Prečiščena moka, homogenizirano mleko, jogurti z dolgim rokom trajanja, med, segret na visokih temperaturah, standardi HACCP …, ob tem pa še pogosto jemanje antibiotikov ubijajo našo dragoceno črevesno mikrobioto, temelj zdrave imunske odpornosti.
Čiščenje noska ni dovolj!
Trg je preplavljen s pripomočki za lažje čiščenje noska pri majhnih otrocih. Čist in prehoden nos vsekakor je pomemben ukrep, ni pa nujno dovolj, če obenem ne skrbimo za otrokova dihala tudi na drugih področjih.
Pomembno je, da otrok zaužije dovolj tekočine. Predvsem je to voda za boljšo hidracijo, posebej v obdobju prebolevanja, lahko tudi z dodatkom nekaj slanice in medu ali melase ter soka citrusov za optimalno vrednost elektrolitov, ki jih otrok takrat najbolj potrebuje. Namesto tako pripravljenega domačega izotonika mu lahko ponudite tudi kokosovo vodo, pridobljeno iz svežih zelenih kokosovih orehov, ki deluje kot infuzija. Če otroka dojite, počnite to čim bolj pogosto.
Poskrbite za ustrezno vlažnost v prostoru. Posebej pozimi se kaj hitro primeri, da je zrak zaradi ogrevanja preveč suh. Pomagajo vlažne brisačke na radiatorju, vrč z vročo vodo, ki brbota na štedilniku, občasno sušenje perila v bivalnem prostoru. Pomembno je, da zagotovimo optimalno vlažnost od 40 do 60 %.
Koristna so polnovredna sveže pripravljena živila, v katera ne pozabite primešati dragocenih začimb.
V času pogostih prehladnih obolenj je otroku priporočljivo večkrat ponuditi tudi zdravilne domače pripravke z medom in začimbami, kot so cimet, ingver, klinčki, janež, kardamom, črna kumina in česen, ki delujejo močno protimikrobno. Številne začimbe delujejo tudi protivnetno. Ko v telesu olajšamo vnetje, sočasno redčimo tudi sluz, ki se posledično lažje in hitreje izloča. S tem se zmanjša tudi oteklost nosne sluznice, otrok lažje diha, bolje spi in zapletov je manj.
Če ob tem otroku omogočimo še vsakodnevni stik s svežim zrakom in gibanjem ter poskrbimo za kakovosten spanec, smo dovzetnost za prehlade najmanj prepolovili – in to ne glede na to, ali je otrok večino dneva pri babici ali v vrtcu!
Dodatna pomoč rastlin
Pa druga polovica? Otrok, ki pogosto zboleva, potrebuje dodatno pomoč. Če vsaj nekoliko poznamo otrokovo anatomijo, vemo, da so zaradi bolj vodoravne lege evstahijeve cevi otroci veliko bolj dovzetni za zaplete, kot je vnetje ušes, saj sluz iz nosu hitreje prehaja v uho. Ob tem so nosni in sinusni prehodi pri otrocih manjši kot pri odraslih, zato tudi pojav sinusitisa pri otrocih ni redek.
Pri zamašenem nosu dekongenstivi (kapljice ali pršila za nos) že dolgo niso edina možnost. Ko sem pred dvajsetimi leti zanje zadnjič zaprosila v lekarni, me je farmacevtka posvarila pred neželenimi učinki in namesto njih svetovala Sinupret.
Poleg prijazne sestave me je prepričalo tudi to, da končno ne bo treba ničesar kapljati v nos! Zdravilo je na voljo v več različicah, posebej za malčke v obliki sirupa, ki ga zlahka zaužijejo. Petorček zdravilnih rastlin v zdravilu redči sluz in deluje protivnetno. Sluz tako lažje in temeljiteje odstranimo ter močno zmanjšamo pojavnost zapletov, kot sta vnetje ušes in sinusitis. Sinupret zlahka doseže tudi globlje predele zgornjih dihal, vključno z evstahijevo cevjo.
Morda ni odveč poudariti, da je Sinupret registrirano zdravilo, ki ga lahko kupite le v lekarni. Čeprav je na trgu že več kot 80 let, ga v Sloveniji žal ne moremo dobiti na recept. A ko z njim preprečimo vnetje ušes, tudi obisk zdravnika ni več tako pogost!
Preberite tudi:
Da »smrkavec« ne obleži še z vnetjem ušes
Eterična olja – naravna alternativa antibiotikom?
Ameriški slamnik in viroze
