Je res smiselno, da vsako rezino sira, vsak sadež in plastično žličko obdajamo še s plastiko za enkratno uporabo?
Včasih se ji kot potrošniki ne moremo izogniti, lahko pa s svojo izbiro odločamo, koliko smeti bo proizvedlo naše življenje.
Za »olajšanje vesti« nas številni izdelki tolažijo, da so izdelani iz recikliranega materiala, da so zeleni ter do okolja in oceanov prijazni. Pa so res?
Kot ugotavljajo številni okoljski strokovnjaki, je trg preplavljen z zelenim zavajanjem, zato ob branju sestave izdelka začnite pazljivo brati tudi sestavo embalaže, v kateri ga kupujete.
To, da je nekaj izdelano iz reciklirane plastike, še ne pomeni, da bo še enkrat reciklirano.
To, da je nekaj biorazgradljivo, še ne pove, v kakšnem času in pod kakšnimi pogoji bo razpadlo. Lani sem iz komposta morala pobrati kopico vrečk, ki sem jih tam odložila v dobri veri, da oznaka biorazgradljivo pomeni, da bodo razpadle v koristno organsko snov.
Potrošniki nismo ravno strokovnjaki za recikliranje, zato nekaj reda v tem kaosu poskušajo uvesti s certificiranjem.
Metodologija Inštituta CYCLOS-HTP
Proučujejo celovit pristop za oceno možnosti recikliranja plastične embalaže na zanesljiv in standardiziran način. Plastično embalažo ocenjujejo in ji pripisujejo razred na lestvici od AAA+, AAA, AA, A, B do C. Označevanje spominja za razvrstitev energetske učinkovitosti in seveda želimo biti čim bližje črki A.
Certifikat naredi to, česar naše oči ne zmorejo – zagotavlja analizo tehnične možnosti recikliranja plastične embalaže glede na najpogosteje uporabljeno tehnologijo recikliranja, ki je na voljo v Evropi.
Ko smo enkrat kupili plastenko (za detergente, mila, šampone, čistila …), bomo najbolj pomagali okolju, če isto embalažo polnimo (torej novo vsebino natočimo) ali kupimo vsebino v vrečki za ponovno polnjenje (refil pakiranje).
Mogoče se vam zdi, da ste le zamenjali eno plastiko za drugo, a ni tako. Ko pogledamo refil pakiranje čistil Nana, na vrečki zasledimo, da je uporabljeno do 83 % manj plastike. To dejansko pomeni, da bi za nakup enake vsebine v plastenki okolje obremenili s petkrat več plastike.
Koktejl materialov?
Pri recikliranju je največja težava embalaža, v kateri so uporabljene različne vrste plastike, na primer folija iz več plasti različne plastike, zamašek in etiketa iz druge vrste plastike. Za recikliranje morajo dejansko ločiti vso plastiko po vrstah, kar je v praksi skoraj neizvedljivo, zato je cenejše takšno plastiko poslati v sežigalnice.
Najlažje je reciklirati monomateriale – torej embalažo, pri kateri je uporabljena le ena vrsta plastike. Dokler to ne postane obveznost za vse ponudnike, smo lahko pozorni na tiste, ki so svojo embalažo že prilagodili tej zahtevi, na izdelkih pa poiščemo oznako, da je embalaža iz monomateriala.
Rimsko cesarstvo je pokončal svinec, bo zahodnega plastika?
Vse tiste, ki jih ne gane, da plastika škoduje ribam, ptičem in koralnim grebenom, bo mogoče zaskrbelo, da prav ta plastika uničuje tudi naše zdravje in reproduktivne organe.
Mikroplastika, ki s prehrano in vodo prihaja v naša telesa, vpliva tudi na moško plodnost. Študija, objavljena v reviji Toxicological Sciences, je mikroplastiko našla v vseh vzorcih moških testisov. »Sprva sem dvomil, ali lahko mikroplastika prodre v reproduktivni sistem. Ko sem prvič dobil rezultate za pse, sem bil presenečen. Še bolj sem bil presenečen, ko sem dobil rezultate za ljudi,« je dejal profesor in soavtor študije Xiaozhong Yu. Le kako ne bi bil, saj so ugotovili, da so moška moda z mikroplastiko trikrat bolj obremenjena od pasjih.
Znanstveniki ugotavljajo, da PVC lahko sprošča številne kemikalije, ki ovirajo spermatogenezo, in vsebuje take, ki povzročajo endokrine motnje.
Vzorce za omenjeno raziskavo so leta 2016 vzeli pri moških, starih od 16 do 88 let. Po mnenju znanstvenikov se je obremenitev v zadnjih letih povečala, zato je pričakovati, da bo mlajša generacija imela še več težav.
Statistika pravi, da stara celina tone v demografski zaton. Niti ena izmed razvitih evropskih držav nima natalitete, ki bi zagotovila ohranjanje števila prebivalcev. Za kaj takega bi morala vsaka ženska imeti povprečno 2,1 otroka, v Sloveniji pa smo pri številki 1,55.
Visoka cena razvoja in praktičnosti, ni kaj!
Prizadevanja se obrestujejo!
Leta 2013 smo v Sloveniji »proizvedli« 1692 kg odpadkov na prebivalca, deset let pozneje pa 1315 kg, kar je 377 kg manj. Zagotovo zmoremo še bolje, zato kupujmo čim več izdelkov brez embalaže oziroma izbirajmo takšno, ki ne bo končala v naravi in na smetiščih, temveč bo lahko reciklirana krožila naprej.
Kdaj bomo imeli kavcijski sistem?
Kavcijski sistem za embalažo pijač ima močno podporo civilne družbe, proizvajalcev pijač, ljudi in nekaterih trgovcev. Kljub obljubam odločitve o uvedbi še vedno ni. Eko krog, PIC in Vesna – zelena stranka zato vlado pozivajo, naj končno sprejme odločitev. Pravijo, da za zavlačevanje ni več časa, izboljšave obstoječega sistema pa bi nesprejemljivo bremenile proračune občin in države.
Več na https://ekokrog.org/
Preberite tudi:
Recikliranje plastike – dolgoletna laž plastične industrije
Samooskrbni nasveti: “Recikliranje” dreves
Odpiranje pokrovčkov »zelenim« lažem
