Otrokov imunski sistem se uči tudi od materinega mikrobioma

cropped view of mother breastfeeding her child in apartment

Ste vedeli, da materin mikrobiom (črevesna, vaginalna in druge flore) že vse od spočetja igra pomembno vlogo tudi pri razvoju otrokovega imunskega sistema? Kaj o tem pravi znanost in kako lahko mikrobiom podpremo po naravni poti?

Med nosečnostjo/brejostjo plod vseh sesalcev prebiva v mikrobiološko sterilnem okolju maternice. Z bogatim mikrobnim svetom se prvič sreča šele ob rojevanju, pozneje pa s fizičnim stikom z mamo, med dojenjem … in ob vseh drugih stikih.

Pri tem se poraja vprašanje, kako lahko novorojenčkov nezrel imunski sistem vzdrži ta veliki in nenadni naval številnih mikroorganizmov (med katerimi so tudi mnogi patogeni) na njegovo telo in njegovo notranjost? Raziskave pravijo, da gre zasluga za to tudi materinemu mikrobiomu, in sicer zaradi najmanj dveh razlogov.

Materina vaginalna flora je novorojenčkova »štartna« črevesna flora

Vemo, da je za novorojenčkovo zdravje zelo pomembna zdrava naselitev črevesne flore. Toda to se zgodi le med naravnim porodom, ko se otrok sreča z materino zdravo vaginalno floro. Njeno zdravje pa je odvisno tudi od zdravja materine črevesne flore.

To prvo naselitev črevesne flore dojenček sprva krepi z dojenjem in nenehnim telesnim stikom z mamico, pozneje pa z zdravo hrano (ki obsega tudi dobrim črevesnim mikrobom koristne vlaknine in mlečnokislinsko fermentirana živila), s hidracijo in z zdravim življenjskim slogom.

Naselitev in krepitev črevesnih mikrobov v prvih nekaj tednih in mesecih življenja ni izredno pomembna le za učinkovito prebavo hrane in ustvarjanje telesu potrebnih vitalnih snovi (probiotične črevesne bakterije denimo izgrajujejo vitamina B in K2, pomagajo pri nastajanju serotonina …), temveč tudi za ustrezen zgodnji razvoj otrokovega imunskega sistema. Od tega naj bi bila odvisna tudi prihodnja uspešnost ohranjanja zdravja oziroma premagovanja obolenj. To potrjujejo številne raziskave, opravljene na živalih in ljudeh.

Tako je znano, da miši brez črevesne flore kažejo številne pomanjkljivosti imunskega sistema. Ena od njih je pomanjkanje B- in T-celic imunskega sistema, ki so del pridobljenega imunskega sistema, pomembne pa so za obrambo pred škodljivimi mikrobi.

Ogrožena pa ni le obramba pred škodljivimi mikrobi – posledice so lahko tudi širše. Npr. otroci, rojeni s carskim rezom, pogosteje obolevajo za različnimi kroničnimi obolenji. Zato raziskovalci svarijo pred vse bolj priljubljenim nenujnim carskim rezom (v Braziliji se kar polovica otrok rodi s carskim rezom), saj ugotavljajo, da tako rojeni otroci pogosteje trpijo zaradi diabetesa tipa 1, astme in debelosti. Kot možni vzrok za to navajajo tudi pomanjkanje začetne naselitve črevesne flore, do katere običajno pride med vaginalnim porodom.

Materina črevesna flora že med nosečnostjo uči otrokov imunski sistem

Kot kažejo najnovejše raziskave, se otrokov imunski sistem od matere – natančneje, od njenih črevesnih mikrobov (in najbrž tudi od mikrobov na drugih sluznicah), ne uči le med porodom, temveč že v njenem trebuhu. Del zapisov o tem je najti tudi v reviji Science. Gomez de Aguero s sodelavci razloži naslednje: bakterije, ki prebivajo v črevesju nosečnice, plodu prenašajo signale, ki mu omogočijo, da se njegov imunski sistem ustrezno razvije in pripravi na uspešno srečanje z njimi po rojstvu. To dokazuje z raziskavami, opravljenimi na miših. Miši, ki so se skotile materam brez črevesne flore, po rojstvu pa so jih izpostavili običajnim črevesnim mikrobom, so težje preprečile vdor številnih bakterij globlje v tkiva kot miši, skotene materam, ki so jim na sredini brejosti črevesje začasno kolonizirali z bakterijami. Gomez pravi, da že začasna prisotnost nekaterih bakterij v črevesju breje miši prek protiteles okrepi odpornost ploda na te bakterije. Ta prirojena imunost mladi miši omogoči, da po skotitvi ustrezno obvladuje bakterije. Eden teh obrambnih mehanizmov je ta, da črevesna sluznica mladih miši razvije odpornost tako, da se škodljive bakterije težje pritrdijo nanjo, s tem pa prek nje težje prodrejo globlje v telo.

Naravna krepitev mikrobioma

Za čim boljše zdravje otroka je torej priporočljiva tako krepitev materinega kot otrokovega mikrobioma. Številne informacije o naravnih oblikah njegove krepitve najdete v priročniku Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas in v knjigi Diagnoza: »Končno ozdravljeni!« dr. Karla-Heinza Blanka s sodelavci. Eden od učinkovitih naravnih pripravkov za krepitev mikrobioma v telesu in na njem je tudi v obeh knjigah predstavljeni Regulatpro BIO. Gre za kaskadni ferment ekološkega sadja, zelenjave, oreščkov in začimb. Odrasli naj ga za krepitev črevesne flore uživajo dvakrat na dan po 10 mililitrov (na tešče). Za otroke odmerek Regulatpro BIO ustrezno prilagodimo ali pa uporabimo Regulatpro KIDS. Za nego vaginalne flore (denimo v primeru kandidoze) je priporočljivo nekaj dni zapored po trikrat na dan za pol ure vstaviti v vagino tampon, prepojen z Regulatpro BIO, razredčenim s prekuhano vodo v razmerju 1 : 2. Od dojenja poškodovane prsne bradavičke, dojenčkovo razdraženo kožo ali vneto sluznico pod pleničkami pa lahko umirimo tako, da ga dodamo kopeli ali pa razredčenega popršimo neposredno na prizadeti del telesa. V ta namen ga razredčimo z destilirano vodo v razmerju 1 : 1, tekočino pa hranimo v steklenički s pršilko. Tako pripravljeno tekočino lahko tudi popršimo pred dojenjem po bradavici, saj lahko pomaga umiriti kolike dojenčka.


Adriana Dolinar, dr. vet. med., je predsednica Združenja za obuditev celostnega človeka in zunanja sodelavka projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Prejšnji članekProbiotiki, prebiotiki in zdaj še – postbiotiki!
Naslednji članekPozdravljen, december!

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj