Probiotiki, prebiotiki in zdaj še – postbiotiki!

Food for bowel Health. Kefir, Bifidobacteria, greens, apples, fiber, dried fruits, nuts, pepper, whole bread, cereals broccoli flax seed isolate on a white background

V zadnjih letih vse več raziskav potrjuje, da je naše zdravje v veliki meri povezano s črevesno mikrobioto. Najprej smo odkrili probiotike, nato prebiotike, zdaj pa odkrivamo še postbiotike.

Pogosto smo pisali o tem, da vse poti do zdravja vodijo prek urejanja mikrobioma. Težava je v tem, da je svet uglašenih mikroorganizmov zelo preprosto uničiti, veliko bolj zapleteno pa ga je vnovič vzpostaviti. Vsega, kar uničijo agresivna zdravila in neustrezna prehrana, preprosto ni mogoče kupiti v obliki probiotikov. Z uživanjem samo nekaj sevov koristnih probiotikov resda omejujemo prevlado kvasovk in drugih škodljivih mikroorganizmov, ne moremo pa vzpostaviti trajne harmonije, ki je potrebna, da lahko naše črevesje tudi samo od sebe ohranja njihovo ravnovesje. Ker je vse bolj jasno, da vsega ne moremo »uvažati«, se prizadevanja številnih raziskovalcev usmerjajo v to, kako v črevesju vzpostaviti take razmere, da bo lahko tudi samo opravljalo tovrstne naloge.

Najprej smo odkrili, da poleg probiotikov potrebujemo tudi prebiotike, ki jim zagotavljajo preživetje. Zdaj spoznanja širimo tudi na obetavno področje postbiotikov, ki, kot kaže, zmorejo še več.

Postbiotiki so veliko manj znani kot prebiotiki in probiotiki, vendar nedavne raziskave kažejo, da imajo celo pomembnejšo vlogo pri ohranjanju in izboljševanju našega zdravja.

Raznolikost mikrobiote je eden od najpomembnejših dejavnikov, saj vpliva na proizvodnjo postbiotičnih presnovkov, od katerih je odvisno tudi splošno zdravje. Postbiotiki so torej bioaktivne spojine, ki jih med postopkom fermentacije živil proizvajajo mikroorganizmi. Fermentirana hrana (grški jogurt, kislo zelje, kefir …) vsebuje bioaktivne peptide in žive mikroorganizme, ki pozitivno modulirajo delovanje imunskega sistema ter pomembno vplivajo na sestavo črevesne mikrobiote.

Kratkoverižne maščobne kisline

Med njimi najbolj izstopa butirat oziroma maslena kislina, ki je vir energije za celice debelega črevesa, torej hrana za kolonocite, poleg tega pa pospešuje obnovo poškodovanega črevesnega epitelija. Tozadevno butirat spada med najbolj raziskovane kratkoverižne maščobne kisline, saj je tesno povezan s številnimi koristnimi učinki.

Kako nastanejo kratkoverižne maščobne kisline?

Kratkoverižne maščobne kisline so presnovki probiotičnih bakterij pri fermentaciji prehranskih vlaknin. Različne vrste maščobnih kislin (acetat, propionat in butirat) se po nastanku razlikujejo glede na vrsto bakterij, ki prevladujejo v naši mikrobioti, pa tudi od vrste zaužite hrane.

Zakaj pride do pomanjkanja butirata v črevesju?

Če so na našem krožniku redno živila, ki vsebujejo veliko vlaknin, v črevesju nastaja več kratkoverižnih maščobnih kislin, zlasti butirat. Če pa je v prehrani le malo vlaknin, se proizvodnja butirata zmanjša, kar utegne sčasoma povzročiti težave, kot so povečana prepustnost črevesja, vnetja, alergije in druge motnje v črevesju in drugje, drugo pa je povezano tudi s slabšim imunskim odzivom.

Kakšne so koristi butirata za zdravje?

Maslena kislina oziroma butirat pomaga uravnotežiti črevesno mikrofloro, prispeva h krepitvi črevesne sluznice in epitelijev ter izboljšuje funkcijo črevesne pregrade.

Raziskovalci pravijo, da deluje kot genski regulator in podpira proizvodnjo specifičnih beljakovin, potrebnih za tvorbo celic, od katerih je odvisna stopnja prepustnosti črevesja. Nepravilno delovanje teh celic lahko povzroči sindrom prepustnega črevesja, kar posledično pomembno vpliva na simptome prebavnih motenj.

Poleg tega butirat deluje protivnetno in krepi imunski sistem, nekatere raziskave pa kažejo, da zmanjšuje raven holesterola v krvi in tveganje za nastanek diabetesa tipa 2, povrhu pa izboljšuje zbranost.

Butirat triglicerid kot naravni vir

Butirat kot triglicerid zagotavlja najboljšo biološko razpoložljivost, na osnovi aktivnosti črevesnih encimov lipaze pa omogoča tudi počasnejše in postopno sproščanje vzdolž celotne dolžine tankega in zlasti debelega črevesa, torej se naravno sprošča tam, kjer ga telo najbolj potrebuje.

Butirat v obliki natrijeve ali kalcijeve soli maslene kisline se absorbira precej slabše, saj soli reagirajo na kisli pH prebavnega trakta in želodca, zato se večinoma raztopi, še preden prispe do debelega črevesa.

Prednosti postbiotikov v primerjavi s probiotiki

Postbiotiki niso živi organizmi, ampak zgolj njihov produkt, zato so stabilni in imajo daljši rok trajanja, poleg tega za ohranjanje svoje učinkovitosti ne zahtevajo posebnih pogojev shranjevanja.

Postbiotiki so tudi odlična alternativa za krepitev zdravja črevesja pri otrocih in odraslih, zlasti tistih z oslabljeno imunsko sposobnostjo, pri katerih je potrebna previdnost zaradi večjega tveganja za nastanek okužb.

Prejšnji članekEterična olja v prostoru
Naslednji članekOtrokov imunski sistem se uči tudi od materinega mikrobioma

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj