Bosta na svetu le dve vrsti kur?

210
hen kokoš kura

Ko gre za biotsko pestrost in možnosti samooskrbe, v Sloveniji (še vedno) živimo v nebesih. Naše mikro površine in pisani klimatski pogoji niso po meri monokultur in multinacionalne logike. Vsaj zaenkrat.

Tako kot nam radarska slika padavin pove, od kod prihajajo velike fronte, je dobro pogledati tudi radarsko sliko dogajanja na trgu hrane, saj nam slike tam jasno kažejo, da se nam približujejo zelo temni oblaki tudi na področju prehranske samooskrbe.

Upravljanje z živalskimi genskimi viri ni tema za naslovnice časopisov. Za tem dolgočasnim nazivom pa se skrivajo zelo pomembni podatki in trendi. Ste vedeli, da na svetu le tri korporacije nadzorujejo trg genskega materiala za kokoši nesnice in brojlerje, ki jih gojijo zaradi mesa, in samo dve, ki obvladujeta celotni sektor genskega materiala za rejo puranov?

Jajca s Kitajske?

Kitajska je največji svetovni proizvajalec jajc, saj proizvede več kot 40 % vseh jajc na svetu. Mogoče je Slovenija predaleč, da bi jajce, ki ga uživate na oko ali kuhano, pripotovalo s Kitajske, vendar za celotno prehransko industrijo Kitajska predstavlja pomembnega dobavitelja jajc v prahu, ki potem končajo v testeninah, pecivih in drugih jedeh na vašem krožniku.

Leta 2009 je 75 % kitajskih jajc prihajalo z majhnih družinskih farm, vendar je koronska kriza to močno spremenila. Danes 60 % vseh jajc na Kitajskem proizvedejo na nepredstavljivo velikih farmah, kjer uporabljajo genski material dobaviteljev EW Group in Hendrix Genetics.

Enak proces koncentracije celotne proizvodnje na le nekaj dobaviteljev se dogaja tudi pri reji piščancev za meso. Tudi tam dominirata le dve korporaciji in tudi tam predstavlja Kitajska enega največjih svetovnih dobaviteljev. V letu 2020 je Kitajska proizvedla 18,6 milijonov ton piščančjega mesa.

Tudi druge države so skoraj v celoti odvisne le od omenjenih dobaviteljev in praviloma imajo rejci na razpolago le dve genski liniji brojlerjev. 90 % vseh brojlerjev, ki se prodajo na svetovnem trgu, je iz linije EW Group Ross 308 ali Cobb 500 korporacije Tyson.

Celo Rusija uvaža 98 % brojlerjev od teh dveh korporacij. Podobno je tudi v Avstraliji.

Prehranska ruleta

Takšna koncentracija živali in tako zožan genski material sta bližnjica do težav. Če imajo vse živali enak genski material, potem so enako (ne)odporne tudi na različne viruse ali druge težave. Ko se te pojavijo, zato običajno zajamejo brez izjeme vse živali. Ena prirojena bolezen, ki bi prišla z brojlerji ali nesnicami, bi lahko v hipu uničila svetovno proizvodnjo piščančjega mesa ali jajc.

Po drugi strani forsiranje določenih karakteristik po meri trga nujno pelje v vse slabše zdravstveno stanje živali. Potrošniki želijo belo meso in meso stegen, zato imajo nove pasme, za komercialno rabo, neproporcionalno velike prsi, zaradi katerih živali ne morejo normalno hoditi. Ker je čas denar, z gensko selekcijo in manipulacijo genov ustvarjajo genski material piščancev, ki dosežejo težo za trg že v 36 dneh. Ta nenormalno hitra rast pa ustvarja dodatne razvojne težave pri živalih. Poleg tega velika koncentracija živali dodatno onemogoča normalno gibanje, zato se pojavlja vse več bolezni.

Je možna reja brez antibiotikov?

V masovni proizvodnji, kot jo imata Kitajska in ZDA, so antibiotiki standardno prehransko dopolnilo, brez katerega si ne znajo predstavljati reje živali. Je v Sloveniji drugače? Zagotovo je naš standard vzreje neprimerljivo boljši, vendar še vedno daleč od tega, kar bi lahko imenovali naravno.

Ker smo doma za svoje kokoši želeli nabaviti naravno krmo, smo zelo natančno prebrali sestavo in pogled se nam je ustavil na besedi »dodatki«. Potem smo na spletni stran Lek-veterine prebrali, kaj se skriva v dodatkih in smo tam brez izjeme našli kokcidiostatike. To pa so, kot priznava tudi stroka, tehnično gledano antibiotiki. Le krma, ki jo živali uživajo v zadnjih dneh pred zakolom, je brez kokcidiostatika.

Tržno zanimivi »pohabljenci«

Eksplozivna rast povzroča številne težave z mišicami pri piščancih. Vse bolj pogost je pojav »olesenelega mesa« ali »špageti mesa«. Ko se živali prehitro redijo, njihovo telo in cirkulacija temu ne sledita. Pomanjkanje prekrvavitve v določenih delih tkiv ustvarja mrtvo tkivo. Ta del tkiva potem otrdi in ga zato imenujejo »olesenelo meso«. Že leta 2016 je Wall Street Journal poročal, da se ta težava pojavlja pri 5–10 % piščančjih filetov.

»Špageti meso« se pojavi, ko prehitra rast ustvarja preveč kašasto meso in se določeni deli mišic ne držijo več celote, temveč visijo kot špageti.

Živali, ki imajo predimenzionirane prsi se težko gibljejo, zato se deformira tudi meso stegenskih mišic.

Ker te težave postajajo vse bolj pogoste, trg izvaja pritisk na ponudnike, da upočasnijo proizvodni proces, zato poskušajo tudi razvijalci genskih linij, storiti korak nazaj in ustvariti linije, ki bodo rasle bolj počasi, vendar bolj zdravo. Pravijo, da za takšne »popravke« razvijalci potrebujejo tri do pet let.

Ste že izgubili apetit?

Upam, da ste dojeli, da bo naša izbira iz dneva v dan ožja. Tudi veliko denarja ne bo zagotavljalo, da ste res kupili kakovostno in neoporečno hrano. Lahko v celoti črtamo živalske beljakovine z jedilnika in se sprijaznimo s črički in muhami ali umetnim mesom.

Če vam nič od tega »ne diši«, pa je treba razširiti lastno samooskrbo. Treba je zavihati rokave, nabaviti odporne domače kokoši in si tako zagotoviti najbolj varen vir beljakovin, ki je hkrati tudi idealno gnojilo in insekticid za vrt.

Dobro ste prebrali – na našem vrtu je vloga kokoši neprecenljiva, prav ko gre za obvladovanje škodljivcev. Kos so tudi polžem, strunam, mravljam, ogrcem … Za njimi ostajajo razrahljana, pognojena in očiščena tla. V gnezdu pa vsak dan čakajo zdrava jajca, ki so najbolj neoporečen vir beljakovin. Kure so srečne, mi tudi.

Sodobna samooskrba

S kurami ni veliko dela. Če uredite avtomatsko odpiranje in zapiranje, zadošča 15 minut na dan, vendar vsak dan! Ravno to mnogim predstavlja težavo, zato se tega ne upajo lotiti.

Da bo obremenitev manjša, pa v društvu Samooskrbni.net razvijamo modele sooskrbe živali. V enem kurniku so kure več lastnikov. Zato so tudi stroški kurnika, mrež, avtomatskega odpiranja sorazmerno manjši. Hranimo jih le z ekološko pridelano piro, ovsom, koruzo ter s pravilno namočenima in skuhanima sojo in grahom, ki jih skupaj nabavimo in je tudi to ceneje. Obožujejo tudi fermentirano hrano, jajčne lupine in kuhinjske ostanke. Vrtovi pa jim zagotavljajo skoraj neomejen vir zelenjave in zabave. Vsak lastnik po en teden skrbi za vse živali in pobira jajca od vseh živali. Potem pa je na vrsti naslednji. Da imajo kure dovolj prostora in paše, smo naredili tudi premični kurnik, ki ga lahko prestavimo z enega vrta na drugega. Na ta način imamo z relativno malo dela vsi dovolj svežih in neoporečnih jajc, pognojene gredice, zdrave vrtove in odlično oskrbljene kure.

V Sloveniji imamo še vedno dobre genske linije zdravih kokoši in nam je rešitev na dosegu roke. Namesto da bentimo nad vsem, kar ustvarja (ali bolje povedano uničuje) sla po dobičku, ohranjajmo in izboljšujmo to, kar imamo, pa bomo še naprej živeli v obilju, ki nam ga omogoča ta prečudovita dežela.

Zaenkrat!


Preberite tudi:
Kokoši so lahko tudi “zdraviteljice” prsti
Predlog ministrstvu za preučitev implementacije uredbe o registraciji reje malih živali
50 pernatih prijateljev brez registracije?

Prejšnji članekAli lahko zaradi vsadkov boli vse telo?
Naslednji članek53. Sejem Narava-zdravje, sejem za zdrav življenjski slog
Sanja Lončar že od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik: Naravne rešitve za težave z virusi (2021), Samooskrba v praksi (2020), Kako do več energije (2019), Sveža zelenjava 365 dni v letu (2018), Zdravilna moč začimb za otroke (2018), Naravne rešitve za bolečine (2018), Kako ohraniti možgane (2017), Uravnajte ščitnico (2017), Ščepec ustvarjanja (2016), Naravne rešitve za radiacijo (2016), Konec zgage in ostalih želodčnih težav (2016), Adijo prehladi (2016), Ščepec vedenja (2013), Ščepec rešitve (2012) ... Deluje kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Predava in vodi seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem v Avstriji in Nemčiji. Vodi tudi informacijsko središče Zazdravje.net in izobraževalni portal Delavnice.zazdravje.net ter ureja tiskano glasilo Zazdravje.net.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj