December 2022 – Večmesečno angažiranje civilne družbe, ko smo pošiljali svoje pobude, spremljali dogajanje na terenu in prepričevali inšpekcijske službe o nesmiselnosti uredbe, ki bi utegnila zahtevati, da mora biti v Sloveniji registriran prav vsak kljun, prihaja v sklepno fazo.
Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog izjem, po katerem naj bi bilo iz registracije izvzetih 50 kljunov perutnine (z izjemo nojev) in/ali 50 kuncev, če niso namenjeni prodaji.
Pripombe in predloge lahko oddate do 9. 12. 2022, in sicer TUKAJ.
50 kljunov v samooskrbi še zdaleč ne pomeni 50 nesnic
V praksi to pomeni 10 dobrih nesnic, 10 starih kokoši, ki so si zaslužile pokojnino in še naprej bivajo v naših kurnikih (vendar prispevajo gnoj in pobirajo škodljivce), ter 2 kokošji mami s po 10 piščančki, od katerih je polovica petelinčkov. Temu dodajmo še racmana z najmanj dvema ljubicama – in že smo pri tako imenovanih »50 kljunih«.
Naravno življenje se zelo razlikuje od industrijskega. V naravi pot od piščanca do nesnice traja šest mesecev, kokoši nosijo jajca vsaj tri leta, vendar ne vsak dan, veliko piščančkov pa »nahrani« tudi kune, podlasice, lisice in ptiče. Če želimo ohranjati tudi druge pasme, ne le tistih »najdonosnejših«, je količina jajc seveda še toliko manjša.
Preberite tudi:
Strogo nadzorovane kure
Predlog ministrstvu za preučitev implementacije uredbe o registraciji reje malih živali
Kokošnjak na vaši trati? Zakaj pa ne!
