Menjava okolja, sprememba prehrane, pomanjkanje spanca in psihološki dejavniki pripomorejo, da se lahko že v prvih dneh dopusta znajdemo v neprijetnem položaju. Driska ali zaprtje pokvari še tako lep dopust in povzroči slabo razpoloženje.
In ne samo to. Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste v obdobju intenzivnega življenjskega ritma komaj čakali, da nastopi dopust in da prispete na cilj – tam pa ste že isti ali naslednji dan zboleli! Vse to je tesno povezano z našo črevesno mikrobioto in (ne)ravnovesjem bakterij v črevesju.
Ni nam treba oditi daleč od naše dežele – in že nas lahko doletijo prebavne težave. Driska navadno nastopi, ko se srečamo s patogenimi bakterijami iz novega okolja (slaba higiena, okužena hrana) ali z bakterijami, ki jih naš imunski sistem ne pozna. Telo se na to odzove tako, da želi izločiti patogene, zato nastopi driska, ki jo lahko spremljajo krči in trebušne bolečine. Ti simptomi nam lahko popolnoma uničijo dopust ali onemogočijo potovanje.
Druga težava je zaprtje: ker več dni ne odvajamo blata, se v nas kopičijo toksini in podvrženi smo samozastrupitvi. Nismo samo napihnjeni in ne pestijo nas samo trebušne bolečine, lahko se tudi izrazito slabo počutimo in celo zbolimo. Pri zaprtju težave pogosto povzroči psihološki dejavnik – ker nismo v domačem okolju, ne moremo ali nočemo na stranišče. Posledično nastopi zaprtje, to pa vodi v neravnovesje bakterij in sčasoma se znajdemo v začaranem krogu.
Ker si med dopustom nihče ne želi prebavnih težav ali bolezni, si velja zapomniti, da se lahko temu zlahka izognemo s popolnoma naravnim pristopom – z uživanjem preizkušenih probiotičnih bakterij in z upoštevanjem nekaj preprostih napotkov o tem, kateri hrani se izogibati in kako skrbeti za higieno (ne le rok, tudi hrane). Poglejmo si, kako.
Probiotiki
Vsi probiotiki niso enako učinkoviti in tudi ne enako primerni za različne vrste prebavnih težav, enako kot ni vsak antibiotik primeren za vse vrste bakterijskih okužb. Zato bom v nadaljevanju pojasnila nekaj razlik, da boste lahko izbrali pravi izdelek zase ter se naučili prepoznati in razlikovati med dobrimi in kakovostnimi probiotike ter tistimi, ki to niso.
Kaj so probiotiki
Probiotiki so nepatogeni mikroorganizmi (bakterije in kvasovke), ki, če jih uživamo v dovoljšnjih količinah in dovolj dolgo, pozitivno vplivajo na naše zdravje. Probiotiki so naravno prisotni v telesu, toda zaradi sodobnega življenjskega sloga (neustrezna prehrana, stres, uživanje zdravil …) ali menjave okolja lahko pride do neravnovesja dobrih, slabih in nevtralnih bakterij. Takrat lahko nastopijo prebavne težave, lahko pa celo zbolimo.
Z naseljevanjem dobrih probiotičnih kultur vnovič vzpostavimo ravnovesje bakterij, odpravimo ali preprečimo prebavne težave ter dolgoročno okrepimo imunski sistem. Probiotiki nam lahko pomagajo pri številnih težavah:
- urejajo prebavne težave (zaprtje, driska, trebušne bolečine, sindrom razdražljivega črevesja),
- pomagajo pri vnetni črevesni bolezni in laktozni intoleranci,
- pomagajo pri drugih težavah: previsoka raven holesterola, alergije (še posebno atopični dermatitis), ekcemi, urogenitalne težave, prehladi, težave v ustni votlini – zadnje raziskave kažejo tudi povezavo s psihičnim zdravjem.
Kdaj in kako uživati probiotike?
Probiotično terapijo izvajamo s probiotiki v kapsulah ali prahu. Terapije z izdelki, kot so probiotični jogurti, niso učinkovite. V tekočini so namreč bakterije izredno nestabilne in hitro propadajo. »Probiotični jogurti« in podobni mlečni izdelki vsebujejo premalo dobrih bakterij, da bi se lahko uspešno kolonizirale v črevesju, poleg tega pa vsebujejo seve, ki niso lastni človeku, zaradi česar se jim ne uspe dolgoročno kolonizirati.
Terapijo torej izvajajte z dobrim probiotičnim izdelkom v obliki prahu ali kapsul, na katerem je poleg zapisa rodu in vrste zapisan tudi sev probiotika (npr. Lactobacillus acidophilus DDS-1). Priporočljivo je, da probiotično terapijo izvajate vsaj dva meseca, pri čemer naj dnevni vnos vsebuje od 1 do 3 milijarde probiotika. Takšni probiotiki so še posebno koristni tudi za vse, ki se na dopustu spoprijemate z leno prebavo in zaprtjem. Pri tovrstnih težavah vam bo v veliko pomoč tudi dober magnezij v kapsulah ali prahu.
Na potovanju ali dopustu si boste pri preprečevanju driske najbolje pomagali z nepatogeno kvasovko Saccharomyces boulardii, ki jo zaradi probiotičnega delovanja uvrščamo med probiotike. Že več kot trideset let jo uspešno uporabljajo za vse vrste drisk, ne glede na njihov vzrok (antibiotična, potovalna …). V telesu deluje protivnetno in pomaga v boju proti patogenim bakterijam, zato preprečuje drisko. Priporočljivo je, da začnete Saccharomyces boulardii uživati pet dni pred potovanjem in z njenim uživanjem nadaljujete ves čas potovanja. Počutje bo odlično, prebavnih težav ne bo.
Če pa se spoprijemate z zaprtjem, si lahko pomagate z dobrimi bakterijami, predvsem z laktobacili, bifidobakterijami in magnezijem. Uživati jih začnite vsaj štirinajst dni pred odhodom na dopust. Ne pozabite piti dovolj tekočine, ki je ključna, če želite preprečiti zaprtje. Tako driska kot zaprtje namreč zelo dehidrirata telo.
Upoštevati velja še nekaj napotkov, ki bodo pomagali preprečiti prebavne težave:
- pijte samo ustekleničeno vodo – z njo operite tudi vse sadje in zelenjavo,
- izogibajte se pitju vode iz pipe – enako velja za led, zato naročajte pijačo brez ledu,
- izogibajte se hladnim narezkom (z mesom, nepasteriziranimi siri in jogurti, saj so lahko vzrok okužb),
- izogibajte se majonezi,
- morska hrana je lahko vzrok številnih prebavnih težav, kar zlasti velja za školjke, velja tudi to, da manjše ribe povzročajo manj težav kot velike.
Če strnemo: pazite, kaj jeste in pijete, skrbite za redno higieno rok, uživajte dobre probiotike in vaš dopust bo skoraj zagotovo minil brez težav. Naj vam nanj ostanejo le lepi spomini.
Preberite tudi:
Ob čiščenju črevesja so pomembni tudi probiotiki
Šest ključnih korakov pri nakupu probiotika
Probiotiki, prebiotiki in zdaj še – postbiotiki!
