Rastlinska prehrana za življenje

1060
Healthy summer fruits vegetables berries background, cherries peaches strawberries cabbage broccoli cauliflower squash tomatoes carrots spring onions beans beetroot, pepper, top view, selective focus

Rastlinska (ekološka) prehrana postaja vse bolj priljubljena izbira med ljudmi, ki si želijo izboljšati svoje zdravje in prispevati k bolj trajnostnemu svetu. Ta način prehranjevanja, ki temelji na rastlinskih živilih, ima številne koristi za posameznika in okolje. Poglejmo nekatera ključna dejstva, ki dokazujejo, zakaj je rastlinska prehrana koristna.

V rastlinski hrani je zakladnica hranilnih snovi

Prvi in najpomembnejši razlog je, da rastlinska prehrana zagotavlja obilico hranilnih snovi. Sadje, zelenjava, žita, stročnice, oreščki in semena so bogati z vitamini, minerali, antioksidanti in vlakninami. Te hranilne snovi so ključne za zdravje in delovanje našega telesa. Na primer, sadje in zelenjava vsebujeta obilico vitaminov A, C in E ter mineralov, kot so magnezij, kalij in folna kislina. Ti vitamini in minerali igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja srca in ožilja, izboljšanju imunskega sistema ter zmanjševanju tveganja za nekatere vrste raka.

Vlaknine iz rastlinske hrane so ključne za ohranjanje zdravega prebavnega sistema. Prav vlaknine so namreč tiste, ki nahranijo in dajejo energijo dobrim, probiotičnim bakterijam v sedežu našega imunskega sistemav črevesju. Pomagajo ohranjati redno prebavo, uravnavajo raven sladkorja v krvi, zmanjšujejo tveganje za debelost in za bolezni srca. Poleg tega vlaknine dajejo občutek sitosti, kar lahko pomaga pri nadzoru telesne teže.

Z rastlinsko hrano do manj bolezni in več energije

Drugi pomemben razlog za izbiro rastlinske prehrane je zmanjšanje tveganja za bolezni. Številne raziskave so pokazale, da prehrana, bogata z rastlinskimi živili, zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2 in nekatere vrste raka. Rastlinska hrana je bogata s fitokemikalijami, ki imajo protivnetne in protirakave lastnosti. Na primer, izoflavoni v nekaterih rastlinskih živilih lahko delujejo kot naravni estrogen in s tem pomagajo pri zmanjševanju tveganja za nastanek nekaterih vrst raka. Seveda so pomembni tudi številni drugi dejavniki, a nesporno je, da igra prehrana pri boleznih veliko vlogo.

Poleg tega, da zmanjšuje tveganje za bolezni, lahko rastlinska prehrana prispeva tudi k boljšemu počutju. Mnogi ljudje, ki preidejo na rastlinsko prehrano, opazijo povečano raven energije, izboljšano prebavo, boljši spanec in manj utrujenosti. Prav tako lahko pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja, kar je pomembno za ljudi s sladkorno boleznijo ali tveganjem za njen razvoj.

Ekologija in kulinarika rastlinske hrane

Rastlinska prehrana ima tudi pomemben vpliv na okolje in ohranjanje našega planeta. Proizvodnja hrane živalskega izvora porabi veliko vode in z onesnaževanjem prispeva k uničevanju okolja, da o trpinčenju živali niti ne govorimo. Rastlinska hrana zato prispeva k varčevanju z vodo, ohranjanju čistejšega okolja in biotske raznovrstnosti ter gradnji spoštljivega odnosa do živali – čutečih bitij. Izogibanje mesu, mlečnim izdelkom in drugim živalskim proizvodom je zato tudi doprinos k bolj čistemu okolju in večjemu sožitju človeka z vsemi živimi bitji.

Rastlinska prehrana ponuja tudi številne možnosti za ustvarjanje raznolikih obrokov. Obstaja veliko rastlinskih nadomestkov za meso, mlečne izdelke in jajca, ki omogočajo, da uživate v okusnih in zdravih obrokih. Z izvajanjem preprostih sprememb v prehrani, kot je vključevanje več rastlinskih živil, lahko razširite paleto in odkrijete nove okuse.

So rastlinojedci na slabšem zaradi vitamina B12?

Vendar pa je pomembno upoštevati, da je rastlinsko prehrano treba ustrezno načrtovati, enako kot vsejedo! Svetuje se redno dodajanje vitaminov B12 in D3. A to velja tudi pri vsejedi prehrani, mnogi namreč zmotno mislijo, da je pomanjkanje vitamina B12 le težava rastlinske prehrane, a to ni res. Številne raziskave kažejo, da se pri ljudeh s starostjo povečuje verjetnost pomanjkanja B12, četudi ga pojedo v dovolj velikih količinah. Do pomanjkanja B12 pride zato, ker ta vitamin zaužijejo v »živalski« obliki, ki se slabše absorbira.

Da je stvar zelo zaskrbljujoča pričajo tudi rezultati ene od študij, ki kaže, da celo do 30 % ljudi, starejših od 51 let, ni sposobnih absorbirati B12 iz mesa oz. je ta sposobnost močno okrnjena. S starostjo ta odstotek samo še raste. A temu problemu niso izpostavljeni samo starejši, težavo z absorpcijo B12 iz mesa lahko imajo vse starostne skupine. Praktično vsi z omenjenimi težavami pa lahko brez težav absorbirajo vitamin B12 v njegovi prosti obliki.

V naravi obstaja en sam vir tega vitamina, in to so bakterije. Nobena rastlina, nobena žival ne more proizvesti tega vitamina, to lahko naredijo le bakterije. In v prehrano lahko zaide ta vitamin le preko takšne ali drugačne bakterijske aktivnosti. Rastlinojede živali pridejo do tega vitamina tako, da ga zaužijejo preko nečistoč v hrani (vitamin se lahko nahaja v zemlji) ali pa se doda k njihovi hrani naknadno z delovanjem bakterij v njihovem drobovju. Za človeka zaradi velike sterilnosti naše hrane nobeden od teh načinov ni praktičen, zanesljiv ali smiseln. Lahko pa s pomočjo bakterij pridelamo poljubno količino tega vitamina, zato realno ni prav nobene bojazni, da bi ta vitamin lahko manjkal v prehrani, saj ga enostavno dodamo v obliki prehranskega dopolnila.

Miti o pomanjkanju železa in joda?

Rastlinska hrana je tudi odličen vir železa za tiste, ki se ne prehranjujejo z mesom. Stročnice, oreški, semena, žita in zelenjava, ponujajo raznolike možnosti za zadostitev dnevnih potreb po železu. Poleg tega rastlinska hrana vsebuje fitonutriente, ki lahko izboljšajo absorpcijo železa, obenem pa je manj verjetno, da bi se nehemsko železo v presežku absorbiralo v telo in povzročalo zdravstvene težave.

Tudi jod je pomemben mineral, ki ima ključno vlogo pri delovanju ščitnice. Ščitnica proizvaja hormone, ki uravnavajo metabolizem, energijsko ravnovesje in delovanje drugih organov v telesu. Prav tako je pomemben za razvoj in delovanje možganov ter živčnega sistema.

Čeprav je jod pogosto povezan z morsko hrano, kot so ribe in morske alge, tudi rastlinska prehrana lahko prispeva k zadostnemu vnosu joda. Rastlinska živila, kot so alge (vključno s klorelami, spirulino in nori), so odličen vir joda. Prav tako so nekatere rastline bogate z jodom, če so tla, na katerih rastejo, bogata s tem mineralom. Nekateri primeri rastlinskih živil, ki vsebujejo jod, so stročnice, oreščki, semena, nekatere vrste zelenjave (npr. pesa, špinača, krompir) in sadja (npr. jagode, robide).

Pomanjkanje joda v prehrani lahko povzroči motnje v delovanju ščitnice, kot so povečana ščitnica (tiroidna golša) in posledično hipotiroidizem. Pri otrocih lahko pomanjkanje joda vodi v razvojne težave, vključno s kognitivnimi motnjami in zmanjšano rastjo.

Zato je pomembno, da vključimo živila, bogata z jodom, v rastlinsko prehrano, da zagotovimo zadosten vnos tega minerala. Če pa je rastlinska prehrana zelo omejena ali če obstaja tveganje za pomanjkanje joda, je priporočljivo uporabiti dodatke ali se posvetovati s strokovnjakom za prehrano, da se zagotovi ustrezno ravnotežje joda v telesu.

Na koncu je jasno, da je rastlinska prehrana koristna tako za naše zdravje kot tudi za planet. Z izbiro rastlinske prehrane lahko prispevamo k ohranjanju zdravja in dobrega počutja, obenem pa to še pozitivno vpliva na okolje.


Preberite tudi:
Škodljivi miti o (pre)hrani
Resnica o prehranskih trendih in dejanske koristi za zdravje našega črevesja
Uživate kopico dopolnil, utrujenosti pa vseeno ni videti konca?

Prejšnji članekKaj je narobe z mojim zdravjem?
Naslednji članekKonec rib na krožniku?

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj