Pozor pri izbiri proteinskih izdelkov

2312

Beseda proteini v zadnjem času postaja skorajda nujna preobleka za številne izdelke, ki jih verjetno ne bi prijeli v roke, če bi natančno prebrali njihove sestavine.

Proteinske ali sladkorne ploščice?

Če na prvem mestu med sestavinami vidite zapisan fruktozno-glukozni sirup, ki je v resnici ena najbolj nezdravih oblik sladkorja, potem v rokah držite bolj sladkorno kot proteinsko ploščico.

Če se vam da brati naprej, boste praviloma ugotovili, da so beljakovine iz soje ali pa je kot emulgator uporabljen sojin lecitin. Ta je na trgu pogosto derivat gensko spremenjene soje in ste ob njem varni le, če je izdelek ekološko certificiran.

Če beljakovine ne prihajajo iz soje, potem so zelo verjetno mlečne, kar je na embalaži navedeno kot mleko v prahu ali sirotka v prahu. Seveda, vse opisano je temeljito pregreto in še začinjeno z aromami, barvili in konzervansi. Verjetno si niste tako predstavljali zdrave proteinske ploščice …

Bi lahko bilo boljše?

Seveda. Najbolj zdrave proteinske ploščice so narejene na osnovi oreščkov in semen ter sladkane le s suhim sadjem. Če so to glavne sestavine, potem seznam sestavin praviloma ni dolg, saj na njem ne boste našli kopice nepotrebnih dodatkov. Kot dodatni vir beljakovin pa so nesporni viri riževe ali grahove beljakovine.

Presno? Ste prepričani?

Že pri nastajanju knjige Samooskrbna shramba smo bili presenečeni, da večine suhega sadja in oreščkov ne moremo uvrstiti med presno hrano, ker so sušeni na temperaturah nad 60 °C in obdelani s številnimi kemikalijami, s katerimi jih “varujejo” pred plesnijo in napadom insektov.

Podobno velja tudi za številne izdelke, za katere zmotno menimo, da so presni, ker je navedeno, da so pripravljeni po hladnih postopkih, “pozabijo” pa napisati, da so hladno obdelali predhodno termično obdelane sestavine. Celo pri domači izdelavi granole in podobnih prigrizkov se soočamo z enakim izzivom. Razen, če smo sami razbijali orehe in lešnike ter sami posušili sadje, za svoje stvaritve iz suhega sadja in oreščkov ne moremo reči, da so presna hrana.

Ustvarjanje presnih in hkrati varnih prigrizkov, ki bodo preživeli tudi transport in ostali neoporečni na policah trgovin, ni majhen izziv. Ena izmed zgodb o uspehu je delo pionirke Tereze Havrlandove, ki je iz majhne pekarne v središču Prage ustvarila enega vodilnih proizvajalcev neoporečne presne hrane v Evropi – Lifefood.

Njihovi izdelki so ekološko certificirani (kar zagotavlja tudi varnost pred GSO med sestavinami). So veganski in ob tem presni, kar pomeni, da so obdelani na temperaturah, ki ne presegajo 45 °C. To se nanaša tudi na vse uporabljene sestavine, ki pred uporabo niso bile kuhane na pari, sterilizirane, pečene, kuhane, pražene ali pasterizirane.

Izdelki so hkrati certificirani tudi kot brezglutenski, brez laktoze in brez dodanega sladkorja in umetnih sladil.

Kot vidite, lahko navidezno podobne ploščice v sebi skrivajo povsem drugačno sestavo in bodo tudi v telesu delovale povsem drugače. V trgovino se zato splača odpraviti z dobrimi očali ali pa na spletu preveriti sestavo, da ne nasedemo vsemu, kar se danes ponuja kot rešitev za povečano potrebo po beljakovinah.


Preberite tudi:
Več energije brez posledic?
Nas bo v prihodnosti poganjala veganska prehrana?
Kako do potrebnih beljakovin?

Prejšnji članekSlovenski festival divje hrane – FesDivjal 2023
Naslednji članekKam?
Avtor Uredništvo navajamo povsod, kjer so članki sestavljeni iz več virov ali kjer avtor besedila ni znan oz. ni želel biti izpostavljen.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj