Podatek, ki so ga mesni lobiji zelo dolgo pometali pod preprogo, se nanaša na energijsko potratnost pridelave živalskih beljakovin. Pridelovalci namreč za kilogram govejega mesa porabijo 16 kilogramov žit in 15.000 litrov vode!
Zagotavljanje večine beljakovin v prehrani iz živalskih virov sta doslej omogočala zgolj nenehno subvencioniranje živinoreje z davkoplačevalskim denarjem ter uničevanje naravnih virov.
Brez beljakovin ne gre. Da bi se lahko deset milijard ljudi prehranjevalo z mesnimi izdelki, bi potrebovali nekaj planetov v velikosti Zemlje. Ker so v zadnjih desetletjih živalske beljakovine za številne ljudi postale statusni simbol, je na razvitih trgih količina zaužitih beljakovin dosegla že 90 gramov na dan, kar v praksi pomeni skoraj pol kilograma mesnih izdelkov na osebo.
Od beljakovinske lakote, značilne za obdobje po drugi svetovni vojni, smo prišli do potratnega zastrupljanja z beljakovinami, ki zdravju prej škoduje kot koristi. Številni strokovnjaki namreč opozarjajo, da prav živalske beljakovine pomenijo veliko tveganje za nastanek številnih degenerativnih bolezni. Zakaj sploh potrebujemo toliko beljakovin oziroma aminokislin?
Pomen aminokislin za zdravo življenje
Aminokisline so ključna sestavina človeškega telesa, obenem pa igrajo ključno vlogo v prehrani ljudi. Če iz telesa izločimo vodo, 40 odstotkov vseh preostalih snovi v telesu sestavljajo beljakovine. Te so v našem telesu sestavljene iz kombinacij dvajsetih aminokislin, med katerimi nekatere veljajo za esencialne.
Povedano z drugimi besedami, mišice, lasje, nohti in koža, pa tudi kri, hormoni in imunski sistem so sestavljeni iz beljakovin, te pa iz različnih aminokislin. Brez beljakovin naše telo ne bi moglo obstajati. Telo lahko samo ustvari vse potrebne esencialne aminokisline, vendar le v primeru, da deluje optimalno, to pa je dandanes vse težje doseči. Kako uspešni bomo, je odvisno od kakovosti živil, ki jih uživamo, pa tudi od zdravega in polno funkcionalnega telesa. Če je ravnovesje v telesu porušeno in smo pogosto izpostavljeni stresu, se telo preusmeri v reševanje težav, posledično pa je motena tudi presnova vseh ključnih aminokislin. Predelava aminokislin je zelo motena tudi v primeru, da želodec ne premore dovolj želodčne kisline, če slinavka ne more prispevati vseh potrebnih encimov ali če imamo motnje v delovanju mikrobioma.
20, 11 ali 8 aminokislin?
Nekateri viri kot esencialne navajajo osem aminokislin, drugi enajst, tretji dvajset. Zakaj velja, da moramo s hrano pridobiti le nekatere aminokisline, čeprav rastline vsebujejo vseh dvajset aminokislin?
Ena od razlag pravi, da se rastline ne morejo premikati, zaradi česar je nujno, da vse aminokisline, potrebne za svoj obstoj, proizvedejo same. Ljudje smo lahko manj popolni, saj lahko vse, česar nam primanjkuje, poiščemo in zaužijemo. Ko so se ljudje naučili lova, so začeli posamezne beljakovine dobivati iz mesa. Zaradi bogatih zunanjih virov beljakovin je človeško telo med evolucijo izključilo številne druge aminokisline. Povedano drugače, vnos beljakovin, ki so jih živali že sintetizirale, nam je olajšal presnovo in »prihranil čas«.
Če ne posegamo po živalskih bližnjicah, je vsekakor bolje, da uživamo čim širši spekter aminokislin, ki telesu zagotovijo vse potrebne koščke za izdelavo potrebnih beljakovin. Telo namreč iz teh dvajsetih »lego kockic« sestavlja več kot sto tisoč različnih beljakovin.
Načrt, ki določa natančno število in razporeditev aminokislin v vsaki od beljakovin, je kodiran v DNK.
Kako prepoznati pomanjkanje beljakovin?
Telo najprej izdela beljakovine, namenjene kritičnim organom, ki so nujni za njegovo delovanje, šele nato pa za preostale. To je tudi razlog, zakaj se pomanjkanje aminokislin pokaže šele sčasoma. Če opažamo upočasnjeno celjenje tkiv, je možno, da nam primanjkuje omenjenih gradnikov. Da telesu primanjkuje beljakovin, lahko pravočasno ugotovimo, če smo pozorni na še nekatere simptome.
Kar so aminokisline gradniki skoraj vseh celic, igrajo tudi pomembno vlogo pri nastajanju nevrotransmiterjev, ki v možganih prenašajo informacije. Če nam primanjkuje beljakovin, proizvajamo manj dopamina in serotonina – snovi, ki zelo vplivata na naše počutje, spomin in občutek zadovoljstva. Zato v primeru tesnobnosti, motenj koncentracije, utrujenosti, zmedenosti in splošne »upočasnjenosti« pomislimo tudi na to, da telo morda potrebuje več beljakovin.
Pasti nizkobeljakovinske prehrane
Če se začnemo izogibati živalskim beljakovinam, praviloma povečamo vnos škrobov in sladkorjev, kar začne motiti celično presnovo, šibiti mikrobiom in ustvarjati težave z ožiljem. Zdravo vegansko življenje zahteva pravilno kombiniranje živil, kajti le tako lahko zgolj z rastlinskimi viri zadostimo vsem potrebam telesa. Zato stročnice uživajte skupaj z žiti ali s koruzo, lečo ali grah z rižem, uživajte pa tudi več sojinih izdelkov ali kvinoje.
Brez beljakovin ni rasti
Otroci morajo dobiti dovolj beljakovin, saj si le tako zagotovijo pravilno rast. Pomanjkanje esencialnih hranil slabo vpliva na njihov razvoj. Enako velja za starejše ljudi, ki morajo zaužiti več beljakovin, saj se mišična masa s staranjem zmanjšuje. Tudi pri športnikih se mišične beljakovine razgradijo in porabijo za energijo, zato je dovoljšen vnos aminokislin ključen za njihovo popravilo. Aminokisline so torej pomembne za rast, zdravo staranje in telesno dejavnost.
Zdravstvene koristi
Uravnavanje telesnih funkcij je ključno za zdravo življenje. Če telesu primanjkuje nekaterih aminokislin ali pa so te v neravnovesju, telesne funkcije delujejo omejeno. Pri daljšem pomanjkanju aminokislin pa lahko pride tudi do njihovega nepravilnega delovanja, kar pomeni tveganje za zdravje. Aminokislina glicin, denimo, je povezana s kakovostjo spanja. Aminokisline vplivajo na naš imunski sistem, kognitivne funkcije in splošno stanje telesa ali homeostazo.
Aminokisline kot »vir življenja« so globoko povezane z našim vsakodnevnim življenjem. Uživanje aminokislin celotnega spektra, torej vseh dvajsetih standardnih aminokislin, in njihovo vključevanje v prehrano prispevata rešitve za različne prehranske izzive, kot je neravnovesje ali pomanjkanje hranil, ki posledično vodi k zmanjšanju zdravstvenih tveganj.
Preberi tudi:
Nas bo v prihodnosti poganjala veganska prehrana?
Koliko nas hrana zares nahrani, če naše telo ne vsrka hranil?
