Nas bo v prihodnosti poganjala veganska prehrana?

An authentic assortment of vegetarian foods including veggie burger patties in a frying pan, tofu, pasta, legumes, vegetables and garnishes on a rustic table setting.

Zavedanje, da moramo narediti konec energijsko potratnemu kmetijstvu, zahteva tudi velik odmik od naših prehranjevalnih navad, ki v veliki meri še vedno slonijo na mesni izbiri. Kaj bo torej sestavljalo prehrano naše prihodnosti? Nas bo poganjala veganska prehrana?

Je rešitev v veganstvu?

Odvisno, kako nanj pogledamo. Če se za veganstvo odločimo iz etičnih razlogov in si hrano v največji meri pripravljamo sami, in to v vseh korakih, je to zagotovo zelo dobra dolgoročna strategija. Pustimo ob strani mnenja o tem, ali je vegansko prehranjevanje v resnici zdravo ali ne, saj lahko najdemo dokaze, ki govorijo v prid tako prvi kot drugi trditvi.

Tako kot najdemo vegane, ki še v pozni starosti kar kipijo od zdravja, je najti tudi takšne, ki prav zaradi izpuščanja vseh temeljnih korakov že v mladosti utrpijo škodo. Če se v veganstvo podamo dobro opremljeni z znanjem, predvsem pa smo si pripravljeni obroke pripravljati sami, ne pa posegati po vnaprej pripravljenih veganskih različicah, smo zagotovo na pravi poti.

Vege vse: zrezki, burgerji, hrenovke, šunka, jajca, sir, mleko …

Prehranska industrija se še kako dobro zaveda, da mesu trda prede. Prav zato je ponudba veganskih nadomestkov za meso in mlečne izdelke vsako leto pestrejša, police pa vse bolje založene. Veganstvo je tudi modni trend, ki ne izvira nujno iz etičnih načel. Prav tovrstno potrošništvo pa je najpotratnejše. Izdelki, s katerimi se proizvajalci skušajo čim bolj približati barvi, vonju, okusu, strukturi, obliki … mesa, so namreč enako energijsko potratni in pogosto tudi precej nezdravi.

Meso iz laboratorija?

Da bi nahranili deset milijard ljudi, kolikor nas bo po ocenah živelo leta 2050, bo treba narediti velik odmik od običajne mesne prehrane. Tega se znanost in industrija zelo dobro zavedata. V prihodnje se nam namesto govejih zrezkov obeta tudi čričkovo meso. Črički imajo namreč približno enako količino beljakovin na kilogram kot govedina ter znatno več mikrohranil. Njihova vzgoja zahteva veliko manj obdelovalnih površin, prav tako vode. Proizvajajo tudi znatno manj toplogrednih plinov. Vprašanje je le, kako ljudi prepričati v uživanje tovrstnega mesa, sploh če je končni izdelek še vedno videti kot črički?

Velik korak naprej je zamisel, da bi meso oziroma posamezne dele živalskega telesa vzgajali iz živalskih celic. Tako bi lahko iz ene same celice v laboratoriju vzgojili npr. piščančje prsi. Kakšen bo vpliv celičnega kmetijstva na okolje, še ni povsem jasno, čeprav čas do tovrstne mesne ponudbe ni več prav oddaljen. (Prvi laboratorijsko vzgojeni burger so namreč predstavili že leta 2013, njegova cena pa je znašala 325.000 dolarjev.)

Raziskava iz leta 2011, objavljena v reviji Environmental Science and Technology, je govorila o ogromnem znižanju porabe energije in vode ter emisij toplogrednih plinov, vendar so bile poznejše študije precej stvarnejše. Če krave proizvajajo metan, pa celično kmetijstvo ustvarja veliko ogljikovega dioksida. Tu so še stroški energije, ki so potrebni za razvoj infrastrukture. Tudi sama tehnologija pridelave tovrstnega mesa je zelo draga, čeprav so samo dve leti pozneje izdelali laboratorijsko vzgojeni hamburger za ceno »borih« 11 dolarjev.

V vmesnem času, dokler tehnologija bioreaktorjev ne dozori dovolj, se nam obetajo alge. Morske alge namreč ne potrebujejo ne gnojil ne krme ne sladke vode in ne zemlje. Pridelajo jih lahko že v nekaj mesecih in vsebujejo obilo hranilnih snovi, zlasti prehranskih vlaknin. Gojenje morskih alg je že zdaj velik posel. Trenutno sta v ospredju predvsem vprašanji roka trajanja svežih alg in njihova sposobnost vsrkavanja težkih kovin, pri čemer igra zelo pomembno vlogo tudi lokacija gojišča.

Bi raje domače?

Če vam vse to ne diši, bo treba zavihati rokave. Veganstvo ni edina pot, zagotovo pa je (tudi z zdravstvenega vidika) zelo zaželeno, da uživanje živalskih izdelkov vsaj precej omejimo, če želimo, da bomo tudi v prihodnje siti.

Meso še zdaleč ni edini vir beljakovin, zato njegovo uživanje zlahka omejimo že zdaj. Če bi tako ravnala večina ljudi, bi v njem brez težav uživale tudi prihodnje generacije. Zares ni treba, da je na krožniku prav vsak dan.

Če imate vrt, vanj povabite družbo kokoši ali račk. Koristi, ki jih prinašajo, so številne, med pomembnejšimi pa so zagotovo jajca, ki so odličen vir hranil, skupaj z beljakovinami. Vsebujejo vse esencialne aminokisline v ugodnem razmerju, pa tudi številne vitamine in minerale. Za ta namen si bo treba priskrbeti jajca srečnih kokoši, ki si svoj živež lahko izbirajo pod milim nebom. Takšna jajca imajo namreč veliko boljšo maščobno sestavo kot jajca iz hlevske ali baterijske reje.

Priskrbite (še najbolje: zasadite) si čim več stročnic, različnih vrst fižola, graha. V svoje krizne rezerve pa namesto moke in rafiniranih olj raje vključite lečo, čičeriko in fižol. Stročnice so zelo bogate tako s kompleksnimi ogljikovimi hidrati kot z beljakovinami, pa tudi z vlakninami ter s številnimi vitamini in minerali. Vsekakor jih je najbolje kombinirati s polnovrednimi žiti, sploh če se prehranjujemo vegansko. Tako namreč v enem obroku dobimo vse potrebne esencialne aminokisline, kar je za telo enako dobro ali celo boljše, kot če bi uživali živalske beljakovine.

Sicer pa so tudi žita v svoji polnovredni obliki pomemben vir beljakovin. Enako velja za semena in oreščke. Z uživanjem oreščkov pokrijemo tudi potrebe po dragocenih maščobnih kislinah. Če na vrtu še nimate koze, ki bi vam podarila mleko (in pokosila travo), je dobro vedeti, da je mogoče iz vsega naštetega v tem odstavku pripraviti tudi domače »mleko«.

Če smo začeli z alternativami mesu, tako tudi končajmo. Tekstura, vonj in okus sicer ne bosta povsem enaka kot pri živalskem mesu, vendar bomo vsaj vedeli, da so v domačem burgerju zgolj resnično koristna hranila – brez ojačevalcev okusa, kopice slabih maščob in gore soli. Vanje lahko mimogrede skrijete tudi zelenjavo in začimbe in jih tako »podtaknete« tudi vsem izbirčnim Metkam za mizo.

Preizkusite dva odlična predloga:
Lečini veganski polpeti z orehi
Vege “čevapčiči”

Če želite pridelati več in hitreje, se naučite čim bolje izkoristiti prostor, ki ga imate na razpolago.


Preberite tudi:
Kokošnjak na vaši trati? Zakaj pa ne!
4 letni časi na podeželju
Zakaj ajurveda v tem norem času?

Prejšnji članekPreklop na letalski način
Naslednji članekKatero gorivo potrebujemo za več energije?

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj