Pridelava in uživanje medu sta pomemben del slovenske kulture in kulinarike. Na to nas poleg svetovnega dneva čebel opominjajo tudi številni drugi dogodki, ki se v čast čebelarski panogi prirejajo po vsej državi. Kljub številnim prizadevnim čebelarjem pa na trgovskih policah še vedno pristane ponarejen in napačno označen med. Med je namreč eno izmed najpogosteje potvorjenih živil na svetu in žal so nepravilnosti prisotne tudi pri nas.
Po pravilniku mora biti med brez neznačilnih primesi, ne sme imeti dodanih sestavin živil, aditivov ali drugih snovi. Natančno so določeni tudi parametri kakovosti, kot so vsebnost sladkorja, vode, v vodi netopnih snovi, električna prevodnost, proste kisline, diastazno število ter vsebnost hidroksi metil furfurala.
Na spletnem portalu ZPS si oglejte, kaj je pokazalo vzorčenje medu v Sloveniji v letu 2023:
V našem projektu veliko pišemo in govorimo o uporabi medu ne le v kulinariki, temveč tudi za shranjevanje začimb in zelišč ter izdelovanje medenih sirupov in drugih zdravilnih pripravkov. Zato naj na tem mestu še enkrat poudarimo, da je za vse te namene zelo pomembno, da uporabljamo res kakovosten, ekološko pridelan in nepregret med. Le od takšnega si lahko obetamo vse zdravilne moči, ki nam jih je narava namenila.
Preberite tudi:
Konzerviranje medenih sirupov
Pomagajte zaščititi čebele in biotsko raznovrstnost po vsej Evropi!
Vpliv elektromagnetnih sevanj na čebele
