Spomladi si želimo poleteti kot ptice, se utapljati v vonju cvetic in pustiti žarkom, da obarvajo naša lica. Dolga zima je za nami, kljub temu da snega ni bilo prav veliko. A ko bi končno lahko zadihali v pomladi, nas zaduši zrak! Alergije so le eden od obrazov, ki nam jih kot žogico za ping pong vrača vse, kar izpustimo v našo ljubo naravo.
A dejstvo je, da le težko zaustavimo korporativno onesnaževanje. Industrija se krepi, na naših avtocestah pa vsako leto vidimo gostejšo kačo tovornih vozil, v katerih je pogosto vse prej kot tisto, kar resnično potrebujemo v življenju. Medtem ko odprtih rok sprejemamo poceni izdelke z drugega konca sveta, oči in nos ne prenašajo več zraka, ki se ustvarja doma.
Poglejmo, na koliko koncih vse pušča iz balona globalne onesnaženosti in kaj lahko kljub že razvitim sezonskim alergijam še pokrpamo sami, ne da bi ustvarili še večjo škodo.
Vpliv onesnaženega okolja na spomladanske alergije
Spomladanske alergije, znane tudi kot sezonski alergijski rinitis ali seneni nahod, so težava mnogih, po vsem svetu. Z značilnimi simptomi, kot so kihanje, srbenje oči, zamašen nos in kašelj, je kakovost življenja lahko močno okrnjena. V zadnjih desetletjih so znanstvene raziskave pokazale, da se pojavnost in resnost teh alergij povečujeta, kar je tesno povezano z onesnaženjem okolja in spremembami v naravi.
Onesnažen zrak, zlasti v urbanih območjih, vsebuje številna onesnaževala, kot so delci PM (trdni delci), ozon in dušikovi oksidi, ki lahko poslabšajo simptome alergij. Poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) navaja, da so ta onesnaževala povezana z razvojem bolezni dihal, srca in ožilja ter drugih zdravstvenih težav. Povečana izpostavljenost tem onesnaževalom lahko povzroči vnetje dihalnih poti, kar povečuje tudi občutljivost na alergene, kot je cvetni prah.
Industrijske dejavnosti velikih podjetij pogosto prispevajo k onesnaževanju okolja z emisijami škodljivih snovi v zrak, vodo in tla. Te emisije lahko vsebujejo kemikalije, ki neposredno dražijo dihalne poti ali posredno vplivajo na imunski sistem, kar povečuje dovzetnost za alergije. Poleg tega lahko industrijsko onesnaževanje prispeva k podnebnim spremembam, ki vplivajo na sezonske vzorce in koncentracije alergenov v okolju. Vse daljša rastna sezona pomeni daljše obdobje izpostavljenosti alergenom. Ob tem se zaradi višjih temperatur in spremenjenih padavinskih vzorcev k nam širijo tudi nove alergene rastline.
Razstrupljanje skozi vse leto
Vse našteto je tukaj in tega ta hip ne moremo spremeniti. Kar pa lahko storimo, je, da posebej v tem (pomladnem) času izdatno podpremo svoja jetra, ki so glavni organ razstrupljanja. Jetra imajo namreč ključno vlogo pri odstranjevanju škodljivih snovi iz telesa, ob tem pa odstranjujejo tudi histamin, ki sodeluje pri alergijskih reakcijah in vnetnih procesih. Ali ste vedeli, da v povprečju skozi jetra preteče okoli 1,4 litra krvi na minuto? To pomeni, da se kri v telesu nenehno filtrira, pri čemer jetra postopoma odstranjujejo škodljive snovi. To seveda ne pomeni, da so v kratkem času odstranjeni vsi strupi in da je je vseeno, s čim prihajamo v stik. Če so jetra preobremenjena s škodljivimi snovmi, alkoholom, nezdravim načinom življenja ali delujejo oslabljeno zaradi bolezni, to lahko vpliva na njihovo sposobnost razgradnje histamina in drugih snovi. Zato so zdrava prehrana, zadostna hidracija s čisto vodo in izogibanje nezdravemu življenjskemu slogu najboljši načini, da preprečimo ali lažje obvladamo alergijske reakcije.
V naravo brez maske in šala!
Mask smo se »znebili« in vsi si želimo zadihati s polnimi pljuči v vseh letnih časih. Alergiki že dobro vedo, kdaj je bolje ostati doma in v katerem času je varneje oditi na sprehod. Pri tem pa si lahko pomagamo še z nekaj preverjenimi triki. Če nosno sluznico prekrijemo z mazilom iz fiziološke raztopine (ali kakšnim drugim naravnim mazilom), alergenom preprečimo neposreden stik, medtem ko lahko očesno sluznico zaščitimo s kapljicami za oči. Voglove kapljice za oči pri alergijah pomirjajo srbeče, pordele in pekoče oči z močjo kamilice in naravne hialuronske kisline. Uporabimo jih lahko že pred odhodom na sprehod, saj ustvarijo zaščitni sloj, ki zmanjša stik oči z alergeni. Če pa se kljub temu pojavi draženje, jih imamo pri roki in si lahko takoj olajšamo nelagodje. Morda ne bo odveč, če jih ta čas nosimo kar v žepu!
Poleg tega lahko svoje telo še dodatno podpremo z naravnimi antihistaminiki, kot so kvercetin, vitamin C in kopriva. Zakaj ne bi že na sprehodu pojedli jabolka, ki je bogato s kvercetinom? Ta namreč deluje protivnetno in lahko zmanjša sproščanje histamina. Najdemo ga tudi v čebuli, borovnicah, paradižniku, brokoliju, ohrovtu in mnogih drugih vrstah sadja in zelenjave. Ti so obenem bogati tudi z vitaminom C, ki pomaga stabilizirati mastocite, odgovorne za sproščanje histamina, pa še imunski sistem si okrepimo z njim.
S sprehoda se običajno vrnemo polni energije, v tem času pa s sabo zagotovo prinesemo tudi nekaj alergenov, ki se oprimejo kože in las – obema bo pred prhanjem prihajalo izdatno krtačenje. Mimogrede, suho ščetkanje telesa nas še dodatno poživi in pospeši razstrupljevalne mehanizme telesa! In če si za konec privoščimo še skodelico čaja iz svežih kopriv, ki smo jih morda nabrali ob poti, smo svoje telo v danem trenutku najbolje podprli.
