Sindrom izgorelosti ni več oddaljena eksotična težava ljudi z drugega konca sveta, temveč resna zdravstvena težava, s katero se sooča vse več ljudi tudi v naši neposredni bližini. Če je bila izgorelost včasih bolj značilna za ljudi srednjih let, se danes alarmantno pogosto dogaja tudi mladim. Aromaterapija lahko pomaga tako preprečiti nastanek izgorelosti kot tudi omiliti težave, ko se izgorelost že pojavi.
Kaj je izgorelost?
Izraz »izgorelost« je v 70. letih 20. stoletja uvedel ameriški psiholog Herbert Freudenberger za primere telesnega ali duševnega zloma, ki je posledica prekomernega dela. Leta 2019 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izgorelost vključila v 11. revizijo Mednarodne klasifikacije bolezni (ICD-11) kot poklicni pojav. WHO torej izgorelosti ne opredeljuje kot bolezen, temveč jo opisuje takole:
»Izgorelost je sindrom, konceptualiziran kot posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni bil uspešno obvladan. Zanj so značilne tri razsežnosti:
- občutek izčrpanosti ali izčrpanosti energije,
- povečana mentalna distanca do dela ali občutki negativizma ali cinizma, povezani z delom,
- občutek neučinkovitosti in pomanjkanja dosežkov.«
Izgorelost ima v praksi še veliko več simptomov, kot so utrujenost, izguba motivacije, spominska megla, občutki teže, tesnoba, stres, občutek neuspeha, dvom vase, slabo razpoloženje in nižja odpornost pa še kaj bi se lahko znašlo na tem seznamu.
»Burnout Report 2025«
V januarju 2025 je bila objavljena raziskava pod naslovom »Burnout Report 2025«. Na vzorcu 4.418 odraslih Angležev so ocenjevali tveganje za izgorelost in prekomerno obremenitev s stresom na delovnem mestu. Raziskava je pokazala velike razlike v odzivih na stresne obremenitve med različnimi generacijami zaposlenih. 9 od 10 udeležencev raziskave navaja, da so v preteklem letu izkusili ekstremne oblike delovnih obremenitev ali stresa. Pri tem se je povečal delež oseb v starostnih skupinah od 18 do 24 let, od 25 do 34 let in od 35 do 44 let, ki so v zadnjem letu zaradi izgorelosti potrebovale bolniški stalež, medtem ko se je delež takih oseb v starostnem razredu od 45 do 54 let in nad 55 let, zmanjšal.
Podobno ugotavlja tudi ameriška raziskava podjetja Moodle, ki kaže, da bo leta 2025 66 % ameriških zaposlenih doživljalo neko vrsto izgorelosti. Podatki razkrivajo, da se mlajše generacije soočajo z bistveno višjo stopnjo izgorelosti, saj o izgorelosti poroča 81 % oseb starih od 18 do 24 let in 83 % oseb starih od 25 do 34 let, v primerjavi z le 49 % oseb starih 55 let in več.
Raziskave torej kažejo na vse večje generacijske razlike v doživljanju stresa in slabega duševnega zdravja na delovnem mestu v času naraščajoče ekonomske negotovosti med mladimi. Te razlike so tako velike, da terjajo od delodajalcev, kot tudi od celotne družbe, temeljit razmislek, kako naprej. Stojimo pred dolgoročnim izzivom, kako to odpraviti, sicer tvegamo, da bomo izgubili najnovejšo generacijo mladih zaposlenih.
Je izgorelost res le posledica stresa?
Uradno veljavna razlaga nas torej prepričuje, da je izgorelost »posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni bil uspešno obvladan.« To seveda drži, vendar pa v tej razlagi ni nobenega pojasnila o tem, zakaj do tako usodne reakcije na stres pri posamezniku pride. Vsi vemo, da smo med seboj zelo različni ter da v isti situaciji niti dva človeka ne reagirata enako. Enako velja tudi v stresu. Nekateri bodo dolgoročni stres na delovnem mestu prenesli veliko bolje kot drugi, ki bodo prej občutili sindrome izgorelosti.
Holistični pogled na ravnovesje človeka pravi, da sta naša notranjost in fizično telo povezana ter da so fizične težave pogosto le zunanji odraz notranjih neravnovesij. Vzrok za naše odzive na stres se torej lahko nahaja tudi v našem neharmoničnem čustvovanju, notranjih blokadah, nezadovoljstvih, strahovih, neizpolnjenostih in drugih negativnih stanjih. Zato je modro, da stanje izgorelosti razumemo kot možno opozorilo telesa, da je potrebno spremeniti naša prepričanja, navade, vrednote, pričakovanja in tudi način življenja. Če bomo znali na stanje izgorelosti pogledati s te perspektive ter v svoje življenje uvesti potrebne spremembe, lahko izgorelost postane velika življenjska učiteljica na poti k boljšemu in bolj izpolnjenemu življenju.
Katere metode samopomoči uporabiti
Ker je izgorelost posledica dolgotrajne izpostavljenosti stresnemu okolju in ne nastane čez noč, je tudi odpraviti ni mogoče z danes na jutri. Čas, ki ga posameznik potrebuje za popolno odpravo izgorelosti, je povsem individualen ter lahko traja od nekaj mesecev do celo nekaj let.
Na spletni strani slovite klinike Mayo priporočajo za odpravo izgorelosti poleg strokovne terapevtske pomoči tudi naslednje metode, ki jih lahko izvajamo sami:
- sprostitvene dejavnosti: pričnemo izvajati dejavnosti, ki lahko pomagajo pri obvladovanju stresa. Primeri so joga, meditacija ali tai-či. Že nekaj tako preprostega, kot je ozaveščen globok vdih nekajkrat na dan, lahko pomaga zmanjšati napetosti;
- telesna vadba: redna telesna dejavnost nam lahko pomaga pri obvladovanju stresa. Prav tako lahko odvrne naše misli od dela;
- kakovosten spanec: spanje povrne dobro počutje in pomaga varovati naše zdravje;
- trening čuječnosti: pozornost usmerimo na zavedanje, kaj se dogaja v nas in okoli nas, ne da bi sodili ali se odzivali. Ta praksa nam lahko pripomore k lažjemu obvladovanju stresnega dogajanja na delovnem mestu.
Aroma-čuječnost
Pri prakticiranju čuječnosti se običajno osredotočimo na splošno dogajanje izven ali znotraj nas. Nekoliko manj znano pa je, da lahko čuječnost izvajamo tudi s koncentracijo na informacije iz našega okolja, ki nam jih posredujejo posamezni čuti. Čuječnost s pomočjo čutil je znana tudi kot senzorna čuječnost. Izvajamo jo lahko s katerimkoli čutom – vidom, sluhom, okusom, tipom ali vohom. Eterična olja ali katerekoli druge vonje iz našega okolja lahko zato uporabimo za izvajanje olfaktorne ali aroma-čuječnosti.
Izvajanje čuječnosti na podlagi čutil ima številne pozitivne učinke: ustavi lahko neželene misli, znižuje srčni utrip, spodbuja sprostitev, ustvarja povezanost z naravo, zmanjšuje »katastrofiziranje«.
Princip izvajanja senzorne čuječnosti je za vse čute podoben. Izvajamo jo lahko v zaprtem prostoru ali v naravi. Kadar aroma-čuječnost izvajamo v zaprtem prostoru, se po začetni umiritvi telesa, dihanja in misli posvetimo zavedanju vonjev prostora, v katerem se nahajamo. Kakšen vonj zaznavamo? Gre le za en vonj ali je v prostoru več vonjev? Kadar jo izvajamo v naravi se zavedamo vonjev zraka, rastlin okoli nas, zemlje. Takšno stanje zavedanja vonjev ohranjamo na začetku vsaj eno minuto, kasneje ga podaljšamo, kolikor zmoremo.
Izvajanje čuječnosti in uporaba aromaterapije v primerih izgorelosti ni nič novega tudi v rehabilitacijskih klinikah Nemčije. Kar nekaj jih v sklopu svojih rehabilitacijskih programov ponuja tudi te možnosti.
Učinki eteričnih olj proti simptomom izgorelosti
Ker imajo eterična olja številne dokazane učinke na naše nezavedno, jih lahko uporabimo tudi za lajšanje posameznih simptomov izgorelosti. Na naše možgane delujejo po poti vohanja, saj vohalni signali po vohalnem živcu potujejo neposredno v limbični sistem naših možganov, ki je odgovoren za naša čustva, spomin, avtonomne reakcije živčnega sistema (npr. stres) in še veliko drugega. Zato lahko že redna uporaba naravnih eteričnih olj v namiznem izparilniku, difuzorju ali razpršilu povzroči veliko olajšanje. Pogostost uporabe, izbira eteričnega olja ali mešanice eteričnih olj ter način uporabe zahtevajo nekaj izkušenj in osnovnega aromaterapevtskega znanja, ki ga lahko pridobite tudi sami. Metode uporabe (inhalacija, vdihavanje, nanos na kožo, uporaba v kopelih …) pa so zaradi svoje preprostosti primerne za skorajda vsakogar.
V ameriški raziskavi iz leta 2022 so spremljali učinek eteričnega olja sivke na izgorelost med najbolj izpostavljenimi zaposlenimi v oddelku intenzivne nege. Sodelovalo je 22 negovalcev in večina je po 8 tednih površinske uporabe eteričnega olja sivke opazila izboljšanje simptomov izgorelosti.
V raziskavi iz leta 2015 so spremljali učinek eteričnih olj na 55 zaposlenih v dunajski bolnišnici Otto Wagner. Mešanico eteričnih olj so nanašali na zapestja trikrat dnevno. Velika večina udeležencev je zaznala opazno zmanjšanje stopnje stresa.
V nadaljevanju podajamo nekaj priporočil za uporabo eteričnih olj glede na želeni učinek:
- za protistresno sproščanje: bergamotka, melisa, geranija, neroli, sivka, vrtnica, sandalovina;
- za večjo samozavest: lovor, brin, niaouli, mirta;
- za boljšo imunsko sposobnost: lovor, timijan, ravintsara, evkalipt, sivka;
- za boljši spomin: rožmarin, žajbelj, ingver, limona, bazilika, črni poper;
- za boljšo koncentracijo: poprova meta, žajbelj, bor, evkaliptus, limona;
- za boljšo motivacijo: brin, pomaranča, jasmin, mandarina, muškatni žajbelj, smilj;
- za boljši spanec: sivka, melisa, vrtnica, baldrijan.
Ker pa so učinki eteričnih olj na posameznika lahko zelo individualni, ne bo nič narobe, če boste zase odkrili tudi kakšno eterično olje, ki ga ni na tem seznamu.
Če se torej počutite izgoreli, je aromaterapija lahko odlična dopolnilna ali v kakšnem obdobju okrevanja celo osrednja metoda pomoči pri odpravljanju vaših težav. Njeni učinki pa bodo odvisni od stopnje vaših težav, pravilne izbire eteričnih olj in metod uporabe, vaše vztrajnosti pri uporabi in zaupanja vanjo.
