»Samo naj se rodi živ in zdrav,« je bila nekoč standardna želja ob vsaki nosečnosti. Dandanes so apetiti bodočih staršev večji, znanost pa v tem vidi številne razvojne priložnosti. Da otrok ne bi prišel na svet z geni, ki bi mu otežili življenje in ga bremenili, vse več bodočih staršev želi še pred zanositvijo preveriti svoj genski material.
Pred leti sem bila priča prijateljičini težki ločitvi. Ko sem jo vprašala, zakaj je sploh izbrala partnerja, s katerim imata tako malo skupnega, mi je povedala, da je iskala popoln genski material za svojega otroka. Sprva sem mislila, da se šali, vendar sem hitro spoznala, da je pri tem povsem resna. »Hočem, da bodo moji otroci visokorasli, da bodo imeli zdrave zobe in glasbeni talent. To sem iskala.« Ne spremljam več njene zgodbe in ne vem, kakšni glasbeniki so zrasli iz otrok, ki jih je zaplodil njen »izbrani genski material«. Vem pa, da takšne želje niso nekaj redkega – in da si industrija od njih obeta vse več dobička.
Strah pred možnimi genskimi okvarami, sploh zato, ker ženske vse bolj odlašajo s prvo nosečnostjo, znanost spodbuja k odkrivanju različnih preventivnih metod, s katerimi je mogoče okvare odkriti še pred otrokovim rojstvom.
Bodoče starše, ki želijo še pred zanositvijo preveriti svoj genski material, je v preteklosti sekvenciranje genov stalo 44.000 evrov, zdaj pa je to mogoče opraviti že za 1500 evrov. V primerjavi z milijonskimi stroški genskih terapij za bolne otroke je za številne pare vnaprejšnje preverjanje svojih genov že finančno sprejemljivo.
Vodilno britansko telo za bioetiko, Nuffield Council on Bioethics, je lani dalo zeleno luč ustvarjanju novorojenčkov, katerih DNK je spremenjen tako, da bodo imeli najboljše možnosti v življenju. Komisija, ki je dolgo pripravljala to poročilo, je sklenila, da je sprememba DNK človeškega embrija moralno dopustna, če je v interesu bodoče osebe, v družbi pa ne povzroča neenakosti. Seveda to še ne pomeni spremembe veljavne zakonodaje, je pa eden od jasnih indicev, v katero smer bo šel razvoj.
Že zdaj so znanstveniki dokazali, da lahko spreminjajo DNK v spermiju, jajčni celici ali v embriju in s tem pomembno vplivajo na otrokov razvoj. Seveda je ta tehnika še daleč od povsem varne in najbolj popularna metode Crispr-Cas9, saj pogosto popravi eno sekvenco, vendar pri tem poškoduje kako drugo. Ker se ta veja »intervencionizma« razvija zelo hitro, bodo spodrsljaji verjetno čedalje redkejši. Bolj holistično usmerjeni genetiki svarijo, da imajo tovrstni posegi pogosto za posledico sterilnost takšnega »produkta«, saj narava hitro ugotovi, da smo izvajali »nedovoljeni servis«. Ni videti, da bi znanstvenike to kaj prida skrbelo, vlagatelji pa v tem vidijo predvsem novo priložnost za dobičke.
Znanstvena fantastika brez fantastike
Če ste torej do zdaj kadili, pili, uživali droge, se izpostavljali sevanjem … ter si tako pridelali poškodbe genske zasnove, lahko te grehe odkupite z denarjem in otroku ne zagotovite le telesa brez napak, ampak za povrhu še kako posebno lastnost in/ali talent. Modre oči? Smučarski talent? Matematično inteligenco? Zakaj pa ne?
Strah pred boleznijo lahko hitro preraste v tekmo in »dizajniranje otrok« – vse za njihovo dobro, seveda. Futuristi predvidevajo, da ni daleč dan, ko bo ta storitev enako razširjena, kot so zdaj estetski posegi.
Seveda ne gre pričakovati, da bodo nove tehnologije uporabljali za dvig zavesti in zmanjševanje razlik med ljudmi. Prej lahko pričakujemo, da bodo nove tehnološke možnosti le povečevale razlike med zmogljivostmi bogatih in revnih. Bogati tako ne bodo le še bogatejši, temveč tudi lepši, inteligentnejši, bolj zdravi in obdarjeni s številnimi talenti.
Tehnologija odpira vrata evgeniki nove dobe, potrošništvo pa se širi na področje, na katero doslej ni imelo pristopa.
Bodo starši nekega dne otroku očitali, da se jim je izneveril, ker so v njegove gene vložili vse premoženje, on pa se na to požvižga? Ali vas bo hči sovražila, ker ji niste že pred rojstvom »uredili« telesne višine in barve las?
Iz želje po varnosti otrok prihajamo v žanr hororja in znanstvene fantastike.
Preberi tudi:
Nove tehnologije? So nas izkušnje česa naučile?
Tehnološke »igrice« s hrano
Zdravljenje novega časa
