Tudi za šolanje v koronskih časih obstaja »ščepec rešitve«

Father helping his child do homework at home.Tired child does not understand.Homeschooling, distance learning, online studying, remote education for kids during quarantine is problems for many parents

Julij 2021 – Po napornem »koronskem« šolskem letu smo vsi upali na sproščen dopust, kar pa se je hitro izjalovilo, saj je ministrica za šolstvo in šport hkrati z zahvalo o potrpežljivosti v minulem letu že napovedala grozeči novi sev, ki nas bo z gotovostjo doletel najkasneje jeseni. Ponudila je sicer rešitev v obliki cepljenja ali rednega testiranja. Mnogi se ob tem sprašujemo, ali je to res prava pot, ki nam bo povrnila varnost, stabilnost in pouk v šolah, kot smo ga vajeni, hkrati pa optimalno poskrbela za naše zdravje. Kaj bo z učenci, ki se ne bodo cepili in testirali, kakšni bodo ostali ukrepi v šolah …? To so vprašanja, na katera v tem trenutku ni odgovorov.

Vedno pa je čas, da na situacije, ki nam niso všeč, pogledamo z drugih zornih kotov, se pozanimamo o možnih rešitvah, ki so nam bližje, in načrtujemo sebi prijazno prihodnost na kateremkoli področju, tudi na področju šolanju svojih otrok. O vroči jeseni in kako se nanjo pripraviti smo se pogovarjali s specialno pedagoginjo in našo redno bralko Ireno.

Uredništvo: Vi ste specialna pedagoginja na osnovni šoli že 18 let. Kako ste dojemali šolski sistem pred koronavirusno situacijo?

Irena: Že kmalu, ko sem se zaposlila, sem naletela na malenkosti, ki so me v sistemu zmotile, le-te pa so se preko let stopnjevale. Zdi se mi, da smo otroke oddaljili od narave, premalokrat spodbujali njihovo individualnost v smislu razmišljanja in iskanja unikatnih rešitev, manjkal mi je tudi prenos določenih znanj na mlade (predvsem v smislu, kako poskrbeti za svoje zdravje, samooskrbo ipd.). Skratka, tudi v šolstvu je bilo opaziti skrb, da se usposablja za kapitalizem uporabne delavce in poslušne potrošnike. Hkrati pa ne morem mimo mnogih stisk otrok, s katerimi sem prišla v stik. Kot omenja že p. Karel Gržan, v šolstvu poveličujemo razumsko inteligenco, inteligenc pa je mnogo: čustvena, intuitivna, socialna, estetska, praktična … Otroci, ki so obdarjeni z njimi, ostajajo prepogosto neprepoznani v svoji veličini, nekje na obrobju.

Kakšne pa so vaše izkušnje s šolanjem v zadnjih dveh letih?

Pouk z maskami, zadrževanje otrok v mehurčkih in onemogočanje socialnih interakcij … ni nekaj, kar bi si želela, da traja. Pri učencih sem opazila veliko strahu, depresij, nasilja, nemira, povečal se je tudi vandalizem nad šolskim inventarjem. Kaj se je dogajalo v času šolanja na daljavo v posameznih družinah, lahko samo sklepam, verjamem, da je bilo ponekod zelo težko. Kljub temu pa je nekaj otrok v času šolanja na daljavo spoznalo, da jim takšen način bolj ustreza. Poročali so mi predvsem o upadu stresa. Všeč jim je bilo tudi, ker so si lahko sami razporejali čas in določili svoj tempo dela.

Kakšna izkušnja, ki vas je v zadnjih dveh nenavadnih letih najbolj pretresla?

Poznam primer mame, ki je delala nočne izmene, da je čez dan lahko pomagala svojima otrokoma pri šolanju na daljavo. Pri deklici v 8. razredu so se razvili panični napadi. Deček v 6. razredu je ves čas živel v strahu, da si ne sme nikoli sneti maske, prepričan je bil tudi, da ga nadzorujejo s helikopterjem. Takšnih in podobnih primerov je bilo veliko.
Resno bi se morali vprašati, zakaj vztrajamo pri nošenju mask. Vsak šolski delavec lahko potrdi, da je le izjemoma kakšen otrok, ki masko pravilno shrani in jo zamenja na dve uri, kot je priporočilo. Vsi ostali jih nosijo ne po nekaj dni, ampak tudi nekaj tednov. Poznam primer, ko jo je otrok nosil tudi tri mesece skupaj, tisto za enkratno uporabo! Torej, kaj vdihujejo naši otroci, jim je to res v korist? Skoraj ironično je, da si učenci, kljub mojemu občasnemu povabilu, niso upali spustiti mask, čeprav so priznali, da ne morejo normalno dihati in da težje razmišljajo z maskami. Vanje smo res močno vcepili strah, »odgovornost« in poslušnost.

Verjetno obstajajo tudi rešitve za prijaznejše šolanje v teh časih?

Tako je, vedno obstajajo rešitve in iz slabega se vedno lahko rodi kaj dobrega. Starši so se pričeli zanimati za in spoznavati obliko šolanja na domu, ki je otroku v marsičem lahko prijaznejša. Ta oblika ni enaka šolanju na daljavo. Gre za zavestno odločitev staršev in otrok pred začetkom šolskega leta, da se otrok šola od doma. Odgovornost za šolanje na domu je na strani staršev. Nekatere prednosti takšnega šolanja so: prilagoditev vsebin, prosto dodajanje in odvzemanje vsebin (upoštevati je potrebno le minimalne oz. temeljne oz. zahtevnejše standarde znanj), manj »balasta«, poučevanje v lastnem ritmu, zmanjšan stres, saj med letom ni ocenjevanja … Hkrati pa v domačem okolju odpadejo ukrepi, ki nam jih pripravljajo za jesensko šolanje.

Kako je s šolanjem na domu v Sloveniji?

V letošnjem poletju opažam povečano povezovanje in sodelovanje enakomislečih staršev. Ponekod se odločajo za individualno šolanje, drugod se združujejo družine, ki se dogovorijo za skupno šolanje svojih otrok. Za mnoge starše je to težak korak in pot v neznano. Ne poznajo namreč šolske snovi, standardov znanj, skrbi jih usklajevanje službe in šolanja na domu … Na drugi strani pa postajajo aktivne tudi mreže pedagogov, učiteljev, specialnih pedagogov, ki so se ravno tako znašli pred prelomnico, saj ne želijo več delovati v šolskem sistemu, kot nam ga napovedujejo. Ti dve strani je sedaj le potrebno povezati.

Kako poteka postopek prijavljanja?

Pri svetovalni službi na šoli, kjer je otrok vpisan, boste dobili vlogo, ki jo izpolnite in podpišete. To je vse.

Ali se starši lahko kadarkoli odločijo za šolanje na domu? Če bi denimo šole prešle na pouk na daljavo v oktobru, ali lahko starši takrat otroke prepišejo v šolanje na domu?

Ne. Za šolanje na domu se je potrebno odločiti najkasneje do 31. 8. za prihodnje šolsko leto. Osebno priporočam, da ne čakajo na zadnji trenutek, saj se pričakuje, da se bodo zaradi povečanega števila vlog v letošnjem poletju, pogoji pridobitve odobrene vloge kmalu zaostrili. Za otroke s posebnimi potrebami pa je že skoraj prepozno, zaradi nekoliko bolj zapletenega in dlje časa trajajočega postopka. A vse vendarle še ni izgubljeno, obstaja še ena rešitev …


Povežimo se!

Ker šolanje na domu zagotovo odpira še vrsto drugih vprašanj, nam jih lahko posredujete in bomo v informacijskem središču Zazdravje.net skušali najti odgovore.
Na nas se obrača vse več izvajalcev, ki ponujajo pomoč pri šolanju na domu. Po drugi strani pa je tudi vse več zainteresiranih staršev. Če ste med njimi, lahko pišete na naslov [email protected] in vas bomo poskusili združevati – v najboljše dobro naših otrok.

Objavljamo tudi vlogo za šolanje otroka na domu, ki jo je sestavila in nam jo poslala v objavo naša bralka, po poklicu odvetnica. Lahko si jo prenesete in natisnete.

vloga za šolanje na domu 2021-2022, 25-8-2021

Prejšnji članekSamooskrbni s krompirjem?
Naslednji članekIn memoriam: Dario Cortese

1 komentar

  1. Pozdravljeni,
    zelo pozdravljam vašo pobudo. Tudi sama sem zelo v dilemi kaj narediti. Sem namreč vzgojiteljica v vrtcu in imam tri šolske otroke. Imam pedagoško znanje, a to so zelo težke odločitve. V globini ne, a za spremembo pa.
    Če lahko komu pomagam sem iz svojih izkušenj in učenja doma, izdelala igro za učenje črk Črkoljub, ki na zabaven in družaben način spodbuja učenje in spoznavanje črk. Lahko se kupi na spletu (http://www.crkoljub.si), na FB ustvarjam brezplačno skupino učenje črk z igro. Z veseljem komu kaj pomagam.
    Hvala za pomoč, skupaj smo nepremagljivi, a moramo se še najti in zaupati v tem nezaupljivem svetu.
    Vse dobro,
    Mateja Jezernik

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj