Samooskrbni s krompirjem?

Harvest time concept. Farmer harvesting fresh organic potatoes from soil.

Leto 2020 je bilo za pridelovalce krompirja odlično. Pridelali so ga skoraj 90 tisoč ton, največ v zadnjih petih letih. Toda v nekaterih trgovskih verigah ga spomladi kljub temu ni bilo mogoče kupiti. Na prodaj pa je krompir iz tujine, največ iz Egipta.

V prispevku Sarah Neubauer s portala N1 je Irena Rotar iz Ekoci – Ekološke civilne iniciative Slovenije ta problem komentirala takole:

“Ne le da veliko krompirja uvozimo, tudi večina krompirja, ki zraste v slovenski zemlji, je tujih hibridnih sort.” Uvoženo seme tujih hibridnih sort ni prilagojeno našemu okolju. “Nekateri kmetje gledajo samo na velik količinski pridelek, manj pa jih skrbi za okolje, podtalnico in prst ter to, koliko pesticidov in ostalih fitosanitarnih sredstev bodo porabili. Ostanki tega so tudi v končnem pridelku.”

Hibridna semena imajo optimalne lastnosti, a le za eno leto. Tak krompir ni primeren za ponovno saditev, kmetje morajo semenski krompir vsako leto znova kupiti. Po podatkih statističnega urada so kmetje v letu 2019 posadili 13 odstotkov semenskega krompirja domačega izvora, vse ostalo je bilo iz tujine.

“Problem je sistemski,” je dejala Rotarjeva. “Tuje korporacije sponzorirajo kmetijske zadruge in svetovalce, ki zato kmetom ponujajo tuje sorte. Te so zaradi količin seveda cenejše od slovenskih, zato so za večino kmetov prva izbira. Ne zavedajo pa se, da morajo poleg semena v paketu kupiti tudi določena fitosanitarna sredstva in gnojila. Le v tej kombinaciji namreč tuje sorte omogočajo tako velik donos.”

Posamezni kmetje so se sicer odločili tudi, da bodo delali drugače. Na Kmetijskem inštitutu imajo gensko banko, izboljšali so stare sorte slovenskega krompirja in jih poimenovali po slovenskih rekah. Toda tak krompir je nekoliko dražji, in zato težje najde pot do trgovinskih polic in naših krožnikov.

Kot problematično Rotarjeva izpostavlja tudi dejstvo, da smo tako rekoč vso prehrambno industrijo prodali tujcem. “Slovenija nima v lasti velikih podjetij, ki bi kupovala krompir slovenskih kmetov in iz njega delala pomfri in čips, ki ga ogromno pojemo in v celoti uvažamo.”

Preberite celoten članek.

Prejšnji članekTrije kotički za oddajo še delujočih naprav v Zasavju
Naslednji članekTudi za šolanje v koronskih časih obstaja »ščepec rešitve«

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj