SOSS – Sobivanjske skupnosti Slovenije: pot v prihodnost

736
Big Family Garden Party Celebration, Gathered Together at the Table Relatives and Friends, Young and Elderly are Eating, Drinking, Passing Dishes, Joking and Having Fun.

Že veste, kako in kje boste živeli čez pet ali deset let?

Prihodnost najverjetneje ne bo tako brezskrbna, kot bi si želeli. Lahko ugasnemo televizijo, lahko rečemo, da nas politika ne zanima, vendar nas bodo spremembe vseeno doletele. Spremenjene gospodarske, politične in zdravstvene razmere ter okoljske spremembe se bodo dotaknile vsakega med nami.

Res verjamete, da bo država dolgoročno poskrbela za naše blagostanje, za višje pokojnine in socialne dodatke, za javno šolstvo in zdravstvo, za več delovnih mest in solidno streho nad glavo?

Četudi bi država v resnici zgradila vse obljubljene domove za 20 tisoč starostnikov – ali ste prepričani, da je to pravo mesto za starost, kakšno si želite? Izkušnja z epidemijo koronavirusne bolezni, med katero so slovenski domovi starejših občanov postali pravi pravcati zapori za starostnike, je zelo dobro pokazala omejitve tovrstne množične oskrbe.

Negotovost grozi tudi mladim. Res mislite, da bo država zmogla nadomestiti tretjino delovnih mest, ki jih bo že kmalu odnesla četrta industrijska revolucija?

Namesto neprofitnih stanovanj rastejo prestižne soseske, v katerih cena kvadratnega metra znaša toliko kot letni dohodek marsikaterega med nami. Četudi bi trenutno še zmogli odplačevati stanovanjsko posojilo, kdo pravi, da boste to zmogli tudi čez pet let? Trg dela za čas, ki je pred nami, napoveduje še večjo prožnost (beri: negotovost). Kako bodo v teh okoliščinah živele mlade družine in samski posamezniki?

Sobivanje kot rešitev

Zdaj je trenutek za razmislek o tem, kje in kako bomo živeli čez pet, deset let. Košček zemlje in podeželska hišica starejše tete, ki je ostala sama, bosta morda za marsikoga, ki zdaj živi v velikem mestu, postala pravi zaklad. Skrajni individualizem se bo moral ukloniti vzajemnemu spoštovanju, strpnosti in vrednotam skupnosti. V hierarhiji potreb bodo vedno temelj zavetje, hrana in varnost – šele ko zadovoljimo te, pridejo na vrsto tako imenovane višje potrebe.

Namesto klica na pomoč (SOS) klic k skupnosti – SOSS

Sobivanjske skupnosti Slovenije (SOSS) je gibanje, ki želi posameznike v Sloveniji spodbuditi k razmišljanju, kako lahko v tej čudoviti deželi skupaj dosežemo blagostanje. Z medgeneracijskim sobivanjem lahko združujemo moči in znanja, zmanjšujemo življenjske stroške in po veliko naravnejši poti skrbimo za dobre odnose in dostojno starost.

Sobivanje je trajnostno tudi do narave

Kako to, da v deželi z dvema milijonoma ljudi, v kateri se prebivalstvo ne povečuje, nenehno gradijo vedno nove stanovanjske soseske in trgovinska središča? Ogromno nepremičnin je praznih. Ogromno domačij je zapuščenih (na FB si oglejte zapuščene stavbe – Nostalgične domačije). Celo v prestolnici, v kateri cene nepremičnin silijo v nebo, je na desettisoče praznih stanovanj.

Skupnostno življenje je idealna pot, kako zmanjšati svoj okoljski odtis in hkrati izboljšati svojo kakovost življenja. Šest ljudi za ogrevanje, televizijsko naročnino, odvoz smeti in dostop do interneta plača skoraj enako vsoto kot en sam. Šest ljudi pod eno streho ne potrebuje šestih kosilnic, šestih pralnih strojev in šestih avtomobilov. Po izkušnjah delujočih skupnosti so prav vozni park in stroji ena od prvih postavk, pri katerih je mogoče veliko prihraniti, če nas pod eno streho živi več.

Od razmišljanja k dejanjem

V Sloveniji vse več ljudi resno premišljuje o tovrstnem premiku. Veliko dobrih praks je že zaživelo, tudi koronska kriza je združevanje ljudi še pospešila.

Predlagamo, da si ogledate dobre prakse iz oddaje Klepet ob kavi Bi živeli v skupnosti? in iz članka v reviji Zarja Jana Prihodnost so sobivanjske skupnosti.

Želite več?

Na SOSS – sobivanjske skupnosti prejemamo številna vprašanja ter zbiramo izkušnje in dobre prakse. Veliko gradiva najdete na FB strani SOSS in v informacijskem središču Zazdravje.net.

Za poletje načrtujemo tudi prvo slovensko konferenco na to temo. Na njej bodo v ospredju praktični odgovori na vprašanja o tem, kako se lotiti ustanavlja­nja sobivalnih skupnosti, kakšne oblike skupnosti obstajajo, katero obliko organizacije izbrati, kako se lotiti gradbenih del in kako reše­vati zapletene nepremičninske situacije. Če želite spremljati doga­janje na tem področju, če želite biti obveščeni o dogodkih, dejavno­stih, zakonodajnih predlogih in možnih rešitvah v okviru obstoječe zakonodaje, če želite spoznati somišljenike, ki jih zanima takšno delo, nam pišite na e-naslov sobivanjskeskupnostislovenije@gmail.com.


Prisluhnite tudi:
Samooskrba v praksi

Prejšnji članekKako se učinkovito ubraniti pred virusi?
Naslednji članekBrez semen ni suverenosti
Irena Rotar je neodvisna aktivistka, gonilna sila Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije. Dala je pobude za toliko projektov, da bi potrebovali nekaj strani, če bi hoteli vse našteti. Verjetno jo najbolj poznate po gibanju Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, izmenjevalnicah, posvetih, dogodkih Ekofejst, Poligonu sonaravnih vrtov, Poligonu Zeleni dragulji narave na Pomurskem sejmu … Je tudi kmetica, svetovalka s področja permakulture, soavtorica priročnika Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni in še marsikaj.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj