Kaj je sodelovanje po principu ura za uro (U-Z-U)?   

Closeup view of four people joining their hands together high up in the air outside in a forested area.

Osnovna načela U-Z-U sodelovanja so:

  • Gre za neprofitno organizacijo, ki spodbuja prostovoljstvo.
  • Ure vseh udeležencev so vredne enako!
  • Ura ni ovrednotena v denarju, se je ne da kupiti in prodati.

Vsak se sam odloča, koliko svojih ur želi donirati skupnosti, društvom ali izbranemu posamezniku.

Udeleženci donirajo svoje ure z opravljanjem dela, ki jih najbolj veseli. Istočasno pa lahko uživajo v doniranih urah drugih članov skupnosti.

10 načel sodelovanja

1.    Vse ure so enakovredne. Ne glede na vrsto usluge, je ura življenja vedno ura življenja in to je najbolj dragoceno, kar lahko izmenjamo. Osnova sodelovanja je sprejemanje enakosti in neprecenljivosti vsake ure življenja, ki jo želimo izmenjati z drugo osebo. Vsakdo je dragocen, vsak ima nekaj, kar lahko ponudi in je v tem odličen. Biti upokojen ne pomeni biti izključen iz sodelovanja v skupnosti. Biti nezaposlen, mladoleten ali bolan ne pomeni biti nekoristen.

2.    Potrebno je redefinirati delo. Delo ni le služba ali izdelek, za katerega dobivamo plačilo. Ravno takšna definicija nas je pripeljala do krize. Delo je veliko širši pojem in zajema tudi vse tisto, kar storimo zase, za svojo družino, svoje prijatelje in okolje. Delo je tudi vse, kar storimo, da bi se družba razvijala, bila bolj pravična in vključujoča do vseh, ki v njej živijo.

Prava ekonomija je izmenjava med ljudmi. Zato moramo ponovno začeti spoštovati vse delo, ki je potrebno, da bi otroci zdravo rasli, da bi bilo ustrezno poskrbljeno za starostnike, da bi bilo naše okolje zdravo in da vnukom sveta ne bomo zapustili v slabšem stanju, kot smo ga mi prejeli.

3.    Užitek namesto trpljenja. Modra misel pravi: »Vse, kar danes počnemo, bomo plačali z dnevom življenja, zato naj bo vredno te cene.« Ko to dojamejo, mnogi ugotovijo, da najboljše delo ni tisto, za katero nas najbolje plačajo, temveč tisto, v katerem najbolj uživamo ali nam omogoča lastno rast in razvoj. In ravno to je namen povezovanja. Omogočiti, da vsak, ki to želi, ponudi tiste svoje sposobnosti, ob katerih najbolj uživa. Tudi zaradi tega so ure, ki jih izmenjajo ljudje, ki v svojem delu uživajo, neprecenljive. Kaj mislite, kdo bolje kuha – babica, ki v tem uživa, ali slabo plačani kuhar, ki mora zavoljo višjih dobičkov lastnika restavracije, porabiti še tisto, kar sam nikoli ne bi pojedel? Komu bodo rože bolje rasle – slabo plačanemu »uvoženemu« delavcu v vrtnariji ali ljubiteljskemu vrtičkarju, ki se zna z njimi pogovarjati?

4.    Sodelovanje pomeni povečati skupni užitek in včasih niti ne terja dodatne porabljene ure. Ste kdaj razmišljali o tem, da bi, ko greste po nakupih, lahko peljali še koga, ki nima prevoza, ki ga je strah večjega mesta, v katerem se ne znajde, ali ne more nositi težjih stvari? Ali ste kdaj pomislili, da je to, kar vi z veseljem počnete na vrtu, v kuhinji ali v svoji delavnici, za nekoga mogoče odličen »tečaj v živo«? Istočasno vi drugega naučite veliko koristnega in hkrati dobite pomoč pri opravilih, ki jih je lažje opraviti s štirimi rokami kakor z dvema.

5.    Ljudje nismo surovina, ki poganja bogatenje! Res je hudo, da v zadnjem času o zaposlenih govorijo kot o človeških virih (resursih, surovinah). Včasih smo s temi besedami označevali premog, železovo rudo, nafto … Ljudje niso surovine, so neprecenljiva dragocenost, s katero lahko obogatimo eni druge.

Največja težava pa je v tem, da najbolj dragoceni ljudje menijo, da njihov talent, znanje ali izkušnje niso nič posebnega. Velja tudi obratno, ponavadi so najbolj glasni, saj že veste, kakšni …

Mogoče vam bodo pri prepoznavanju lastne dragocenosti najbolj pomagali drugi, ali pa si oglejte sami, kakšne ure izmenjujejo v drugih državah. Prebrali boste res neverjeten seznam talentov, ki bogatijo življenje skupnosti, v katerih se ljudje povezujejo. Nekdo zna pripovedovati pravljice, drugi je nadarjen za urejanje prostora, tretji dela šopke in ikebane, stara gospa peče najboljše potice za celo sosesko, 90-letni gospod otroke uči pletenja košar, 13-letnik inštruira starejše udeležence v projektu, kako uporabljati računalnik in drugo sodobno elektroniko. Povsod ljudje odkrivajo, da nekaj, kar se je njim mogoče zdelo samoumevno, predstavlja veliko vrednost za skupnost. Verjetno tudi sami ne veste, kaj vse obvladate, ali pa se vam ne zdi, da bi to za nekoga drugega v vaši bližini bilo dragoceno. Zakaj ne bi preizkusili?

6.    Tudi tisti, ki potrebujejo pomoč, bi radi nekaj dali! Vsaka pomoč deluje bolje, če je dvosmerna. Živimo v okolju, kjer se vse življenje usposabljamo, da ničesar ne pričakujemo od drugih, da vse zmoremo sami in smo celo vzgojeni, da na vprašanje »Ali ti lahko pomagam?«, odgovorimo z »Ne hvala, zmorem sam(a)!«.

Seveda zmoremo. In smo to verjetno že neštetokrat dokazali. Če ne zmoremo, pa imamo denar, da kupimo to, kar nam manjka. Tako deluje sodobna ekonomija, ki to ni. Kot jo je pravilno razkrinkal pater Karel Gržan, je ekonomija v svojem izvirnem pomenu skrb za skupnost. To, kar nam danes predstavljajo kot ekonomijo, pa so v stari Grčiji imenovali hrematizem – ureditev, ki služi le manjšini in izčrpava večino.

Čas je, da se vrnemo k izvirnemu pomenu ekonomije. Ni nujno, da sodelujemo zato, ker nečesa ne zmoremo. Sodelujmo zato, ker lahko v tem, kar počnemo skupaj, bolj uživamo, ker lahko storimo več in ker s tem tudi drugemu omogočamo, da prispeva svoje talente za skupno dobro.

Zato U-Z-U ni klasična humanitarna organizacija, ki združuje prostovoljce, ki DAJEJO, pomoči potrebni pa so v vlogi tistih, ki pasivno PREJEMAJO. Vsak, ki je prejel, bi tudi zelo rad kaj dal, prispeval, storil, da se tudi sam počuti dragocenega/koristnega za skupnost. Če ste tudi sami kdaj potrebovali pomoč, potem zelo dobro veste, kako ste se pri tem počutili. Prejeti, brez možnosti, da bi dal, je veliko težje, kot si mnogi predstavljajo.

7.    Medsebojno spoštovanje. Vsak šteje, takšen, kot je – ne takšen, kot bi moral biti. Skozi medsebojno sodelovanje in izmenjavo vsi rastemo in postajamo vsak dan boljši – vsi pri tem dajemo in dobivamo, se učimo eni od drugih in skupaj ustvarjamo vse več dobrega in koristnega. U-Z-U sistem pa je razvil zelo objektiven sistem ocenjevanja kakovosti izmenjanih storitev, kar služi vsem. Tako tistim, ki se odločijo nekaj ponuditi – ker jih stimulira, da težijo k lastni odličnosti, kot tudi tistim, ki izbirajo, na koga naj se obrnejo s prošnjo po kakšni storitvi. Sodobne socialne mreže in nove aplikacije so omogočile, da so informacije aktualne in da celotna skupnost ocenjuje svoje uporabniške izkušnje in jih nenehno izboljšuje.

8.    Vsak je odgovoren zase. Organizacija U-Z-U (ura za uro) je neprofitna organizacija, ki deluje s humanitarnim namenom in ciljem krepiti medsosedsko in lokalno sodelovanje. Organizacija ponuja okvir, ureja potek in način sodelovanja, ne more pa jamčiti za vsebino, udeležence in potek izvedbe sodelovanja. Vsaka izmenjava je svobodna odločitev članov in odgovornost za njo prevzemajo člani, ki se odločijo medsebojno sodelovati.

9.    Dajanje in prejemanje ur temelji na zaupanju. Društvo U-Z-U, ki vodi izmenjavo, postavlja osnove sodelovanja, motivira izmenjavo in omogoča, da ta poteka etično in na enotnih principih, vendar izmenjane ure nimajo statusa materialne vrednosti in društvo ne more in ne sme garantirati izmenjave.

 

 

 

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj