Želite korenček s kadmijem ali brez?

379

Vemo, da je okolje vse bolj onesnaženo in strupi dobesedno prihajajo z neba, iz vode ali so že v tleh. Ne vemo pa, da o tem, koliko strupov bo »posrkala« naša zelenjava, še vedno lahko odločamo sami. 

Znanstvenike je ta tema začela zanimati, ko so ugotovili, da na istem polju rezultati testiranja korenčka v eni sezoni kažejo zaskrbljujoče številke, v drugi pa so povsem normalni. 

Še bolj jih je presenetilo, ko so ugotovili, da na dveh vrtovih, ki sta drug ob drugem, rezultati prisotnosti težkih kovin kažejo povsem različne rezultate. Vas zanima, v čem je magija? Dejansko ni magije, so le dejstva, ki jih je dobro poznati. 

Uredite pH tal 

Znanost je že ugotovila, da pH tal lahko vpliva na razpoložljivost težkih kovin. Bolj so tla kisla, več vsrka zelenjava kadmija in drugih težkih kovin. Slaba novica je, da je pretežni del naših njiv, na katerih poteka konvencionalna pridelava, zakisan. Kmetje sicer tla poskušajo razkisati z apnenjem, vendar na dolge proge naredijo več škode kot koristi, ker apno ubija mikroorganizme, zato se dolgoročno kislost v tleh le povečuje. 

Tla zakisa tudi uporaba umetnih gnojil, ki prinašajo kemične snovi in radioaktivno sevanje, ki trajno bremeni tla in uničuje mikroorganizme. Rastline, ki rastejo v takšnih tleh, so zato veliko bolj dovzetne za vsrkavanje težkih kovin. 

Če v vrtu skrbite za živa tla, uporabljate komposte in pripravke, ki delujejo alkalizirajoče, bodo vaša tla, četudi je v njih mogoče veliko strupov, za rastline varna. 

Odpravite stres

Kriza tako kot pri človeku nikoli ne pride sama. V trenutku, ko smo pod stresom, škodljivci in bolezni v našem telesu lahko zacvetijo. Enako se dogaja tudi v naravi.

Ko je rastlina žejna, lačna ali poškodovana, postane lahek plen škodljivcev. Ko se počuti ogroženo, zastane v rasti in preklopi na program hitrega zaključevanja vegetacije. V takšnih trenutkih je zato zelo pomembno, da ji pomagamo pri prestajanju krize, da raste naprej.

Foliarne rešitve so se izkazale za odlično pomoč, kar potrjujejo tudi številne raziskave, pri katerih uporabljajo takšne pripravke. Foliomax, ki ga uporabljamo foliarno, kmetom in vrtičkarjem v veliko državah pomaga pridelke občutno povečati, ob tem pa prihrani stroške in delo, ki ga prinašajo težave in škodljivci, ki napadajo oslabele rastline. 

Foliomax so doslej preizkušali pri številnih kulturah in v različnih vremenskih okoliščinah. Največ kontrolnih testiranj v Evropi (Hrvaška, Francija, Nemčija) so opravili pri kulturah, kot so koruza, pšenica, soja, paprika, krompir, paradižnik, sladkorna pesa, korenje, kumare, por, zelena in oljke, od sadja pa pri jablanah, hruškah, robidnicah, jagodah, češnjah … Že v normalnih rastnih razmerah z njegovo uporabo pridelamo občutno več (od 25 % do 40 %). V obdobjih stresnih vremenskih pojavov pa je učinek še večji, saj lahko tisto, kar bi bilo sicer izgubljeno, rešimo z zelo preprostimi ukrepi.

Foliarno pomoč na manjših površinah lahko zagotovimo tudi z rednim škropljenjem s čaji iz kopriv, rmana in kamilic.

Ko so lačni mikroorganizmi na koreninicah, ki so črevesna flora rastline, te začnejo iz okolja vsrkavati veliko več težkih kovin. Vsrkavanje težkih kovin zato preprečujemo tudi z vsemi pripravki, ki hranijo mikroorganizme v tleh. Biodinamiki to počnejo z gnojem iz roga in gnojem po Mariji Thun, učinkoviti pa so tudi vermikompostni čaji in efektivni mikroorganizmi. 

Pomembno je tudi preprečevanje koreninskih poškodb. Če smo pri puljenju plevelov preveč prizadevni ali če preveč opletamo z motiko, lahko poškodujemo korenine in sami oslabimo rastlino. Poškodovana rastlina bo vsrkala več težkih kovin kot nedotaknjena. 

Izboljšajte drenažo

Res je, da suša sproža stres, vendar razmočena tla niso nič boljša izbira. Preveč mokra tla olajšajo težkim kovinam prehod v rastline. Imeli smo primer, ko je bila kontaminacija rastlin največja na območjih, kjer so se poplavne vode ali obilne padavine zadrževale najdlje. 

Preveč padavin je lani prehitro spiralo hranila, zato so rastline kljub obilnemu dežju hirale – razen tam, kjer smo jim pomagali s foliarno prehrano. 

Poskrbite za varnostnike

Zeolit nase veže težke kovine in tako ne dovoli, da bi dosegle rastline. Tudi povečano število deževnikov opravi čudežno nalogo, da strupe nevtralizira in predela v dragocen ter nekontaminiran humus. Zato se razveselite vsakega kupčka, ki ga deževniki podarijo vašemu vrtu. 


Preberite tudi:
Katere sadike vzgajamo februarja?
Korenček ali palčke? Pasti otroških prigrizkov …
Nam bo uspelo rešiti prst?

Prejšnji članekPikantno razstrupljanje!
Naslednji članekZakaj se sodelovanje splača?
Sanja Lončar
Sanja Lončar (1965-2025) je od leta 2005 vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Bila je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik: Naravne rešitve za težave z virusi (2021), Samooskrba v praksi (2020), Kako do več energije (2019), Sveža zelenjava 365 dni v letu (2018), Zdravilna moč začimb za otroke (2018), Naravne rešitve za bolečine (2018), Kako ohraniti možgane (2017), Uravnajte ščitnico (2017), Ščepec ustvarjanja (2016), Naravne rešitve za radiacijo (2016), Konec zgage in ostalih želodčnih težav (2016), Adijo prehladi (2016), Ščepec vedenja (2013), Ščepec rešitve (2012) ... Delovala je kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je tudi informacijsko središče Zazdravje.net in Društvo Samooskrbni.net. V letu 2025 je njeno zagnanost dokončno ustavila težka bolezen, a njeni projekti, ideje in vizije ostajajo živi.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj