Ko nabavljamo skupaj, se cena na enoto precej zniža. Ko delamo skupaj, se učinek poveča. Dodana vrednost pa so naše povezovanje, izmenjava izkušenj v živo in medsebojna pomoč, kadarkoli jo potrebujemo.
Kako izbrati prava semena?
Najbolj vneti vrtičkarji že delamo inventuro med svojimi semeni. Zakaj ni dobro, da sejemo s semeni iz vrečk, odprtih lani? Če semen niste hranili v zaprti embalaži, te pa v hermetično zaprti stekleni (tudi plastični) posodi, pri stalni nižji temperaturi, bo kaljivost veliko slabša. Priporočamo, da kupite sveže seme. A kako izbrati prava semena? To je pravi izziv.
Semenske vrečke trgovci že veselo zlagajo na prodajne police. Na kaj morate biti pozorni ob nakupu, je tema za celotno predavanje. Priporočamo vam le, da izbirate ekološka semena, avtohtone in udomačene sorte, ki so vajene našega podnebja. Če se le da, kupujte pri pridelovalcih semen, saj so ta zagotovo sveža in dobro kaljiva.
Od domačih semenarjev naj omenimo Semenjalnico in Amarant, ki ponujata semena, pridelana v Sloveniji, Amarant delno še iz uvoza od ekoloških pridelovalcev. Tujih ponudnikov ekoloških semen je veliko, vse pa je mogoče naročiti po spletu.
Kako se modro lotiti nakupa DRAGOcenih semen?
Pozor: ob nakupu standardne vrečke semen boste preplačali seme za več desetkrat. Ne verjamete? Ko smo v društvu Samooskrbni.net raziskovali ponudbo, kakovost in možnosti nabave nekoliko večje količine semena od standardne vrečke, smo se dokopali do šokantnih ugotovitev. Cena semen, preračunana na kilogram semena, je namreč lahko visoka nekaj tisoč evrov! Jasno, da je do teh podatkov težko priti, saj na vrečkah s semeni pogosto ni navedena niti teža pakiranja.
Poglejmo si lep primer, zakaj te podatke prodajalci neradi prikažejo. Ekološko seme gomoljne zelene v maloprodaji stane od 2 do 3,50 evra. Vrečka vsebuje do največ 0,1 grama semena (do 100 rastlin). Preračunajmo ceno na kilogram semen: cena za kilogram semen te dragocene rastline se giblje od 22 tisoč in kar do 35 tisoč evrov, odvisno od prodajalca. Prav ste prebrali – vsi podatki so dostopni na spletu (za primerjavo: trenutna cena kilograma čistega 24-karatnega zlata na borzi je dobrih 84.000 evrov).
Koliko prihranimo, če sodeluje 10 ali celo več ljudi?
Zdaj se lotimo analize cene za kilogram semena gomoljne zelene. Če združimo naročilo in naročimo na primer od 5 do 10 gramov semena, je cena za kilogram kar od trikrat do šestkrat nižja. Tako bi za 5 gramov semena plačali 40 evrov (8 tisoč evrov za kilogram), za 10 gramov semena pa 59 evrov (5.900 evrov za kilogram). Ugotovitev: cena na kilogram eksponentno upada. Številke povedo vse in prepričevanje, da se splača sodelovati in združiti naročila, ni več potrebno.
Ali veste, koliko stanejo sadike?
Lani so sadiko paradižnika prodajali po ceni od 2 do 4,50 evra, sadiko sladkega krompirja za 4 evre, sadiko solate pa za približno 15 centov. Množice teh sadik res ni težko vzgojiti. Če jih vzgajamo skupaj in presežke medsebojno izmenjujemo ali imamo ob vremenskih ujmah na voljo brezplačne sadike S.O.S., ki jih gojijo prostovoljci v društvu, smo vsi oskrbljeni, stroški pa minimalni. Postanimo samooskrbni s sadikami.
Kako ugodneje do zaščite za naše vrtnine?
Za celoletno samooskrbo je za zaščito vrtnin pred mrazom in žgočim soncem nujna agrokoprena oziroma novejša ter boljša mreža arricover. Ali veste, da je razlika med ceno koprene za eno gredico in med ceno za cel zvitek, ki ga kmet kupi za njivo, tudi do 25 odstotkov na kvadratni meter? Ko kupimo skupaj, je precej ugodneje.
Sooskrba z jajci
Si želite samooskrbe s svežimi jajci, pa vam življenjski urnik ne dovoli vsakodnevne oskrbe kokoši? Če se združijo štirje podobno misleči, lahko s skupnimi močmi ustvarijo kokošnjak in redijo kokoši skupaj. Po urniku vsak skrbi za kokoši le en teden v mesecu, sami pa si razdelite čas za oskrbo. Infrastruktura je le ena, stroške za oskrbo si delite – in na koncu je dovolj jajc za vse. To je že preverjen recept pri društvu Samooskrbni.net.
Sooskrba na skupnih njivah
Že četrto leto se lokalne skupine društva odločamo za pridelovanje poljščin na skupnih njivah. Tako si lahko tudi tisti, ki nimajo vrtov ali pa so ti premajhni za resno samooskrbo, zagotovijo pridelke za lastno shrambo. Dobra praksa in sodelovanje pri skupnem delu se dobro obneseta, pa še veselo je ob druženju na njivi. Uspešno pridelujemo krompir, fižol, čebulo, peso, ajdo, žito, letos tudi česen. Pridelujemo sonaravno, zato vemo, kaj jemo. Tako skrbimo tudi za lastno zdravje.
Sodelovanje se splača. Pridružite se nam. Samooskrbni.net skupaj zmoremo več.
Preberite tudi:
Ali boste tudi vi sodelovali v Štafeti semen 2025?
Semenska vrečka ali loterijska srečka?
Od pridelka do izdelka s skupnimi močmi
Povsem se strinjam, da so semena dragocena in nikakor ne draga. Kar mislim, da bomo spoznali letos v semenarski sekciji društva Samooskrbni.net. Kot smo spoznali že do sedaj je semenjenje precej zahteven proces. Pridelati semena je le del tega, potem jih jih potrebno še kakovostno posušiti in očistiti, s čimer ni tako zelo malo dela. Zato menim, a so cene kar pravične, in nič kaj pretirane. Če bi jih določala sama, bi jih glede na vloženo delo še malo podražila. Več ko vem o tem bolj jih cenim in cenim delo tistih, ki so jih pridelali.