Kar 52 odstotkov svetovnih obdelovalnih površin je že degradiranih. Število lačnih ljudi se povečuje, razpoložljiva prst pa izgineva ali pa je čedalje manj rodovitna.
Znanstveniki napovedujejo, da se bo pridelava hrane v naslednjih dvajsetih letih zmanjšala za celih 30 odstotkov. Tla potrebujejo najmanj 3 odstotke organske snovi, že zdaj pa več kot 75 odstotkov evropskih obdelovalnih tal vsebuje manj kot 2 odstotka organske snovi.
UNCCD opozarja, da utegnemo do leta 2050 izgubiti kar 90 odstotkov obdelovalnih površin. Na nujnost reševanje prsti opozarja tudi svetovna kampanja priljubljenega guruja Sadhguruja, ki je marca obiskal Slovenijo in predstavil svetovno kampanjo za reševanje prsti.
Do te točke se vsi strinjamo. Težave nastanejo, ko se začnemo pogovarjati o rešitvah.
Zeleni humanizem ali zeleni totalitarizem?
Tisti, ki so z uničevanjem ekosistema zaslužili največ, rešitev vidijo v neofevdalizmu. Zdaj najbogatejši z denarjem, natisnjenim brez pokritja, kupujejo tla, ki jih bodo pozneje ščitili in z njimi upravljali po svoje. Trenutno najbolj plenijo površine v Afriki. Ko bodo izpraznili Ukrajino, bodo v največji žitnici Evrope verjetno naprodaj velike količine obdelovalnih površin.
Drugi vidijo rešitev v tem, da bi zmanjšali število »nekoristnih lačnih ust«. To ni nobena teorija zarote – številne samorazglašene reševalne organizacije ugotavljajo, da bi vse težave našega planeta neboleče izginile, če bi na našem planetu živela le še desetina sedanjega prebivalstva. Razlikujejo se le po strategijah, kako to doseči.
Zato prav tisti, ki jim je le do moči in denarja, na veliko zlorabljajo izraze, kot so zeleno, samooskrba, reševanje prsti, ohranjanje narave … Rešitve ne vidijo v tem, da bi znova vzljubili, spoštovali in oživljali tla, iz katerih prihajamo in v katera se bomo tudi vrnili. Zanje rešitev ni v tem, da bi naravi in človeku povrnili harmonijo. Zanje je rešitev v umetno pridelani hrani, v še večjem forsiranju narave in živali. Kot opozarja Vandana Shiva, so zeleni agroznanstveniki prišli do formule, ob pomoči katere bodo merili ogljični odtis krave na liter mleka. Torej bo krava, ki se pase v naravi, kmalu prepovedana, saj daje premalo – tista, za katero bomo hrano, hormone in zdravila uvažali z druge strani oceana, pa bo okoljsko sprejemljiva.
Iz zgodbe o reševanju planeta na eni strani poganja transhumanizem, na drugi pa boj za ohranjanje stvarnega humanizma. Obe strani uporabljata podobne besede, zato jih bomo morali soditi le po sadovih in predlaganih rešitvah.
Več samooskrbnih namigov preberite v zavihku samooskrba.
