Ali je pred vrati pandemija X?

332
starostnika na klopci jeseni, elder couple on a bench in autumn

Junij 2024 – Splet je prepoln ugibanj, kateri virus ali bakterija bo sprožila naslednjo veliko pandemijo.

Nova pandemija?

Ni skrivnost, da farmacevtske korporacije že razvijajo in patentirajo cepiva proti številnim potencialno nevarnim virusom (tudi takšnim, ki naj še ne bi obstajali). Drugi viri pravijo, da bo naslednjič udarila bakterija. Ker smo v medicini in veterini v zadnjega pol stoletja moč antibiotikov izrabljali in zlorabljali do te mere, da v naravi skorajda ni bakterije, ki še ni »naštudirala« naših antibiotikov in nanje razvila odpornosti, je morebitna nevarnost teh superbakterij zelo stvarna. Že velikokrat v preteklosti je populacijo zdesetkala prav bakterija (kuga), zato ima ta scenarij precejšnjo težo.

Poleg fizične škode pri vsaki novi pandemiji lahko pričakujemo tudi čedalje večjo ekonomsko in socialno škodo. Ne smemo spregledati, da so ukrepi med pandemijo covida-19 napolnili žepe izbrancev in v številnih panogah omogočili hitre prevzeme. Hitri denar je vselej vaba, zato si številni zelo želijo ponovitev kake takšne poslovne priložnosti.

Snovalci nove družbe

Tudi snovalci nove družbe, v kateri naj bi bilo vse pod nadzorom, so v obdobju covida-19 začutili vso lepoto neomajne oblasti … V obdobjih izrednega stanja se ni treba ukvarjati z zamudno demokracijo, zato so pandemije, vojne in druga izredna stanja kot nalašč za velikopotezne prevzeme oblasti in spreminjanje družbene ureditve po meri neizvoljene »elite«. Ustvariti izredno stanje zaradi zdravja pa je veliko ceneje in dobičkonosneje, kot čakati na potrese, vojne in druge »višje sile«.

Področje zdravja in pandemija

Da je področje zdravja odlična bližnjica za prevzem družbe, vedo tudi lobisti, ki želijo z novim pandemičnim sporazumom in Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom IHR preskočiti suverenost držav in odločati iz enega središča. Osnutki, ki so nevarno blizu sprejetju, kljub leporečenju o suverenosti in skrbi za človeštvo v resnici želijo ogromno moč prenesti na ozek krog upravljavcev. Ti bi dobili moč, ki je neprimerljiva s čimer koli v zgodovini. Ko gre za obvladovanje zdravstvenih tveganj, seveda potrebujemo več sodelovanja, usklajevanja in skupnih prizadevanj. Težava nastane, če na vsebino tega, kako se bo skrbelo za naše zdravje, v (pre)veliki meri vpliva kapital, ki zagotavlja kar 70 odstotkov denarja za financiranje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Vsemu leporečenju o strokovnih odločitvah pa se zatakne že pri tem, da je najstrokovnejši temelj medicine – naravno pridobljena imunost – po novi doktrini neveljaven.

Kaj pa ljudstvo?

Ne potrebujemo prav veliko domišljije, da si zamislimo, kako hitro nas bodo vnovič razdelili v dva nasprotujoča si tabora – odvisno od tega, kdo bo verjel kateri različici zgodbe o vzrokih in rešitvah. Deli in vladaj je scenarij, ki se oblastnikom vselej obrestuje, zato ga ne mislijo izpustiti iz rok. Bomo vnovič stopili na isti bananin olupek? Bomo znova vse svoje moči izčrpavali s tem, da bomo bentili, prepošiljali povezave do takšnih in drugačnih posnetkov, virov in trditev ter drug drugega obtoževali za položaj, v katerem se bomo znašli?

Catherine Austin Fitts temu pravi zabijanje energije, časa in denarja v slepih ulicah pornografije strahu (fear-porn) in pornografije upanja (hope porn). V prvem primeru dobesedno dražimo svoje hormone z informacijami, ki nas navdajajo s čedalje večjim občutkom nemoči in jeze, v drugem pa zapravljamo čas z ugibanjem in upanjem, da bo vse rešil nekdo drug, mi pa moramo samo izbrati (všečkati) pravega rešitelja. Vseeno je, ali čakamo cepivo, idealnega politika, vrnitev preroka, vesoljce, angelska bitja, genialnega znanstvenika … Dejstvo je, da čakamo, da se ne razvijamo in da se nikamor ne premaknemo.

Kako pa se to prenaša v naša življenja?

Življenje tega ne prenese. Na svetu niste zato, da bi čakali in stavili na to ali ono. Nakopičene blokade ustvarjajo bolezen, na družbeni ravni pa vodijo do drugih patologij. Tako prvo kot drugo je odlična osnova za nove pandemije in družbene pretrese. Tem naravnim zakonitostim ni ubežala še nobena civilizacija – in ne bo jim niti to, kar je ostalo od čedalje bolj disfunkcionalne zahodne civilizacije.

Zato je edino, kar v resnici šteje, da si sam sprememba, ki jo želiš svetu. To ne pomeni le negovanja lepih misli, temveč tudi praktično ukvarjanje s krepitvijo svojih znanj, veščin, odpornosti, žilavosti in prilagodljivosti na vseh področjih.

Kri, znoj in solze, bi rekli nekateri … No, solze in kri niso nujne. Brez znojenja pa ne bo šlo. Doseganje sleherne spremembe je naporno, zato je tako številnim ljudem lažje upati ali sovražiti, hkrati pa ponavljati, da ne zmorejo, ne znajo – ali pa da preprosto še ni pravi čas. Povezovanje preplašenih in lenih ustvarja amorfno in vodljivo množico, povezovanje ozaveščenih in kompetentnih ljudi, ki znajo poskrbeti za svojo prehrano, zdravje in preživetje, pa je osnova nove družbe, ki nastaja na novih temeljih.

Kar koli že se bo zgodilo, ste lahko jutri na to pripravljeni bolj, kot ste danes. Toda to je odvisno od tega, kaj boste storili z današnjim dnevom.

Celo najhujši patogeni bodo za svoj razvoj potrebovali »plodna tla«. Kot verjetno že veste, obožujejo telesa izčrpanih, zagrenjenih, zakisanih, dehidriranih in neprespanih ljudi.

Vse novodobne prehranske tehnologije, ki razen dobička za svoje vlagatelje človeštvu ne morejo ponuditi veliko dobrega, računajo na ljudi, ki se jim ne ljubi sprehoditi do najbližjega kmeta, kaj šele, da bi sami pridelovali, nabirali, vlagali, kuhali …

Tudi mediji potrebujejo ljudi, ki jih bodo spremljali, ker nimajo početi česa pametnejšega, okrog sebe pa nimajo stvarnih ljudi, s katerimi bi se smejali, zabavali, učili in soustvarjali.

Oblast preprosto obožuje vašo lenobo, strah in skrbi. Vsekakor bo poskrbela, da vam jih nikoli ne bo zmanjkalo. Ali kot pravi Catherine Austin Fitts, verjetno v vsaki državi obstajajo posebni uradi, namenjeni proizvajanju kosti za glodanje, ki vam bodo na slehernem koraku kradle čas in energijo. Ali boste vanje tudi ugriznili, je odvisno izključno od vas.


Kdo je Catherine Austin Fitts

Gospa velja za eno od največjih finančnih strokovnjakinj, poleg tega je nekdanja svetovalka predsednika ZDA. Zdaj velja za enega od najzanesljivejših virov, ko gre za dogajanje na finančnih trgih, poleg tega javno opozarja na tveganja, ki bodo nastopila z uvedbo digitalnega denarja.

 

Njen portal Solari Report je odličen vir uporabnih informacij za slehernega navadnega smrtnika, ki se želi postaviti na noge ter ohraniti svoje zdravje in denar. Več o tem si lahko preberete na naslovu solari.com. Dobrodošli v tretjem tisočletju.


Je nova pandemija res pred vrati?

Na ravnokar končani skupščini WHO so nujnost sprejema novega pravilnika (IHR) upravičevali ravno s temi besedami. Civilna iniciativa slovenskih pravnikov (CISP) bo preučila dokument ter na svoji spletni strani (cisp.si) in FB objavila komentarje in pravne posledice.


Preberite tudi:
Statisti ali scenaristi?
Umrli s koronavirusom ali zaradi njega?
‘‘Kot zdravnik ne morem mimo dejstva, da je to ignoranca medicinskega znanja‘‘

Prejšnji članekSemena na žlico
Naslednji članekBolje je preprečiti kot zdraviti
Sanja Lončar že od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik: Naravne rešitve za težave z virusi (2021), Samooskrba v praksi (2020), Kako do več energije (2019), Sveža zelenjava 365 dni v letu (2018), Zdravilna moč začimb za otroke (2018), Naravne rešitve za bolečine (2018), Kako ohraniti možgane (2017), Uravnajte ščitnico (2017), Ščepec ustvarjanja (2016), Naravne rešitve za radiacijo (2016), Konec zgage in ostalih želodčnih težav (2016), Adijo prehladi (2016), Ščepec vedenja (2013), Ščepec rešitve (2012) ... Deluje kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Predava in vodi seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem v Avstriji in Nemčiji. Vodi tudi informacijsko središče Zazdravje.net in izobraževalni portal Delavnice.zazdravje.net ter ureja tiskano glasilo Zazdravje.net.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj