Nevarna klima

coronavirus covid-19 aircondition - transmission of air conditioning virus covid

Med epidemijo so nekatere države razglasile, da zaradi nevarnosti koronavirusa v javnem prometu in javnih prostorih prepovedujejo uporabo klimatskih naprav. Ukrep je logičen, saj slabo vzdrževane klimatske naprave (takih je 95 odstotkov) samo mešajo kužen zrak, ki utegne vsebovati tudi nevarne viruse.

Naj bomo torej veseli, ker nas je virus zapustil, še preden so nastopili vročinski valovi, in lahko znova uporabljamo klimatske naprave?* Odvisno, kako na to pogledamo. V klimatski napravi navadno vidimo rešitev, ki nam lajša življenje, pogosto pa spregledamo številne težave, ki jih prinaša.

Na ravni družbe stroški hlajenja marsikje presegajo stroške ogrevanja. Toda zaradi dolgotrajnega bivanja v klimatiziranih prostorih je telo izgubilo sposobnost hitre termoregulacije in prilagajanja, ki smo jo imeli še pred nekaj desetletji in z njo odlično obvladali vročino – tudi brez tovrstnih naprav. Ko smo včasih v avtu brez klimatske naprave potovali na morje, ni bilo nobene drame, četudi je pot trajala deset ur in so bile zunanje temperature enake kot dandanes. Zdaj se to večini ljudi zdi pravcata »misija nemogoče«.

Delati v hladilniku

Da se živila, zdravila ali stroji ne kvarijo, klimatske naprave delajo s polno močjo, ljudje pa so tudi poleti prisiljeni delati v »hladilniku«. Pa ne brez posledic. Farmacevtke, trgovke, delavci v živilski industriji … sredi poletja dejansko zmrzujejo. Za zdravje je najnevarnejše, če se večkrat na dan »knajpamo« – če denimo z razgretega asfalta ves čas vstopamo v nenaravno ohlajene prostore in se nato vračamo na vročino. Ker se pri tem ne spremeni le temperatura, temveč tudi zračno vlaga, je to za telo stres, ki mu odžira energijo in šibi obrambne moči. Večina ljudi se namreč ne zaveda, da klimatske naprave delujejo tako, da izsušujejo zrak. Zrak iz klimatskih naprav je mrzel in nenaravno suh, mi pa smo kljub nizki temperaturi kot krhelj v sušilniku. Klimatizirani prostori nam dobesedno odvzemajo vlago in sušijo sluznice, zato postanemo še dovzetnejši za viruse, ki vdirajo v telo skozi sluznice.

Ko pregreti vstopimo v ohlajeni prostor, vlaga na koži dodatno ohladi izpostavljene dele telesa, zato so v zadnjih letih prehladi ter vnetja mehurja in ledvic za marsikoga postali redna tegoba.

Nekaj nasvetov, kako lažje preživeti poletje

Če ni nujno, se izogibajte supermarketom in raje kupujte v manjših trgovinah, ki nimajo za celo ulico hladilnikov. Tako med iskanjem izdelkov ne boste zmrzovali.

Pred vstopom v trgovino oblecite jopico z dolgimi rokavi in ovratnikom iz naravnega materiala. Če ste preznojeni in nimate rezervnega oblačila, si na območje ledvic vsaj »prilepite« kak papirni robček. Ta stara metoda moje babice mi je že večkrat rešila ledvice! Papir hitro popivna znoj, zato bo tudi mehur manj na udaru.

Izogibajte se naglim spremembam temperature in vlage, zato nakupe opravite zjutraj ali zvečer, ko je razlika med notranjo in zunanjo temperaturo manjša.

Če delate ali bivate v klimatiziranem prostoru, obvezno dodatno zaščitite območje ledvic in mehurja. Odlična rešitev so brezrokavniki in rute, ki jih ovijemo okoli pasu.

Da vas klimatska naprava ne bo izsušila, pijte več izotoničnih pijač ali pa vodi in drugim tekočinam dodajte malce slanice.

Če začutite, da je vaš mehur razdražen, ukrepajte nemudoma. Pomagajte si z brusnicami, ursi čajem, zlato rozgo ali pa s kombinacijo luštreka, rožmarina in tavžentrože. (Kombinacijo teh rastlin vsebuje naravno zdravilo z imenom Canephron.) To so preverjeni naravni načini za zajezitev in odpravljanje težav z mehurjem. Če dovolimo, da se razvije močnejše vnetje, praviloma sledi jemanje antibiotikov, kar je ukrep, ki povzroči veliko postransko škodo. To je dejansko najslabši scenarij, kajti jemanje antibiotikov širokega spektra hitro pripelje do nastanka odpornih bakterij in s tem poveča nevarnost, da bomo nekega dne izpostavljeni okužbi, pri kateri si ne bomo mogli pomagati z antibiotiki. Zato je treba težave z mehurjem, ki so resda neprijetne, ne pa tudi usodne, reševati pravočasno in po naravni poti, antibiotike pa prihraniti za trenutke, ko ni druge izbire.

Utrujeni okrog petih popoldne?

Nič nenavadnega, da so si Angleži omislili pitje čaja prav ob petih popoldan. Takrat večina ljudi začuti, da so se jim izpraznile baterije. Angleži so z namenom, da jih obnovijo, nekoč ob tej uri pili žajbljev čaj. Zatem so spretni trgovci odkrili, da bi lahko žajbelj izvažali in ga drago prodajati Kitajcem, od njih pa kupovali pravi čaj, za katerega so bili Angleži pripravljeni plačati veliko več kot za žajbelj. Tako je zdaj »čaj ob petih« sopomenka za uživanje črnega čaja z mlekom (s spremljajočimi sladicami ali brez njih).

V tradicionalni medicini energija prav ob petih popoldne »preda štafeto« in biopotencial, ki je v primeru mehurja največji med tretjo in peto uro popoldan, preda štafeto ledvicam; te naj bi vrh dosegle med peto popoldan in sedmo zvečer. Utrujenost ob tem času pomeni, da je energija ledvic šibka ali motena. Strokovnjaki tradicionalne kitajske medicine vam bodo v takem primeru odsvetovali pitje kave in uživanje sladkarij, priporočili pa uživanje hrane in zelišč, ki krepijo ledvični potencial.


*Članek je bil napisan konec maja 2020. 

Prejšnji članekNepogrešljivi rman
Naslednji članekEkološka in biodinamična kmetija Černelič prejela največ glasov javnosti na evropskem natečaju Rural Inspiration Awards 2020

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj